ZA MANJ KOT 1% ELEKTRIKE BOMO IZGUBILI ČEZ 230 HA!

objavljeno v sreda
18 september 2019, ob 11:45

Za manj kot 1 % elektrike bomo izgubili čez 230 ha kmetijskih zemljišč!

V DPRS pozivamo ministrico za kmetijstvo, da nemudoma ukrepa v korist dejanskega javnega interesa, tj. interesa ohranitve kmetijskih zemljišč in za takojšnji začetek izgradnje protipoplavne zaščite - neodvisno od HE Mokrice.

2.jpg Območje načrtovane gradnje HE Mokrice. Uničena bodo najboljša kmetijska zemljišča.
3.jpg 4.jpg

Državno investicijsko podjetje Infra iz Leskovca pri Krškem je začelo lastnikom kmetijskih zemljišč, ki bodo uničena z izgradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice, pošiljati v podpis pogodbe za odkup zemljišč. Kako je to možno, če Agencija RS za okolje (ARSO) sploh še ni izdala okoljevarstvenega dovoljenja, ki je pogoj za gradnjo HE Mokrice? Neodgovorjenih vprašanj, ki pestijo ljudi na območju načrtovane gradnje, je še več.

»Prodajno pogodbo« so avgusta od Infre v podpis prejeli lastniki zemljišč na območjih, ki jih bo prizadela izgradnja HE Mokrice – pogodba v členu 1g navaja, da bo s podpisom pogodbe Republika Slovenija postala lastnica parcel, ki so potrebne »za izvedbo in delovanje hidroelektrarne Mokrice (Ur. l. RS, št. 69/2013)«.

Prejemnike pogodb čudi prejeta ponudba, saj investitor, to je podjetje Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS), nima okoljevarstvenega dovoljenja ARSO, kaj šele dovoljenja za začetek gradnje.

Upravo sodišče je namreč letos spomladi razveljavilo nezakonito izdano okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo HE Mokrice, saj je ugotovilo vrsto vsebinskih in procesnih nepravilnosti v postopku izdaje (manjkala je vrsta presoj vplivov in osnovne raziskave (monitoringi, raziskava ekologije platnice itd.)), ki so nujni po zakonu oz. veljavnih predpisih; več: Za medije: Sodba v imenu ljudstva za HE Mokrice). Zato se je postopek pri ARSO začel ponovno in je še zmeraj v teku. V DPRS že na podlagi dodatnih mnenj Zavoda za varstvo narave in Zavoda za ribištvo, ki sta tudi javno dostopni na spletni strani ARSO, menimo, da se nesporno potrjuje, da bo vpliv izgradnje tako negativen, da z nobenimi ukrepi negativnih učinkov ni možno ustrezno omiliti oziroma izravnati. Gradnja HE Mokrice bi imela uničujoč vpliv na območji Natura 2000 Spodnja Sava in Krka s pritoki, uničeno bi bilo celotno območje Natura 2000 Spodnja Sava (sprememba rečnega ekosistema v jezerski), uničena bi bila celovitost območja Natura 2000 Spodnja Sava in povezljivost med območji Natura 2000 Krka s pritoki, Sotla s pritoki, Spodnja Sava in Sava iznad Zagreba, uničena bi bila vsa zadnja drstišča v območju Natura 2000 Spodnja Sava in drstišče na sotočju Krke in Save. Zato v DPRS menimo, da bo moral biti – če bo država kljub pripoznanim uničujočim vplivom na okolje vztrajala pri izgradnji HE Mokrice – uporabljen poseben postopek presoje prevlade enega javnega interesa nad drugim, tj. prevlade javnega interesa proizvodnje elektrike nad javnim interesom ohranjanja narave v skladu s členom 6(4) Direktive o habitatih (92/43/EGS). Hkrati bo moral v tem primeru steči še en poseben postopek po Vodni direktivi (2000/60/ES).

Sogovornik, ki se zaradi strahu – v lokalnem okolju v Brežicah se o energetikih javno ne govori slabo - noče izpostavljati nadaljuje: »Hkrati nas izguba zemljišč žalosti, nihče nas ni ničesar vprašal ali nam razložil, občina je tiho oz. bolj v službi energetikov kot občanov in nimamo nobene pravne podpore«. Ob nedavnem poskusu izgradnje HE Hrastje-Mota na reki Muri se pomurski politiki in župani niso postavili na stran energetike »za« izgradnjo hidroelektrarne, ki po zagotovilih vlade zdaj ne bo zgrajena: »Medtem pa posavski politiki ves čas podpirajo izgradnjo hidroelektrarn, tudi HE Mokrice – zlasti ponavljajo argument energetikov, da protipoplavna zaščita brez HE ni možna. Zakaj se ne podučijo in ugotovijo, da to ni res?«

Na Infro smo zato posredovali vprašanji:

1. Zakaj Infra v imenu RS že odkupuje parcele za HE Mokrice, če ARSO v ponovnem postopku presoje sploh še ni izdal okoljevarstvenega dovoljenja, ki je nujno za začetek izgradnje HE Mokrice in ki bo šele eventuelno določilo območje potrebnih parcel za izvedbo in delovanje HE Mokrice?

2. Ali ima Infra kakšna zagotovila oz. navodila vlade ali drugih organov, da mora začeti z odkupi, čeprav formalna zelena luč, ki temelji na strokovnih – ne političnih presojah, za gradnjo sploh še ni dana?

V omenjeni prodajni pogodbi je ponujena odkupna cena, tj. odškodnina za kvadratni meter najboljšega njivskega zemljišča, postavljena na 7,4 evra; pri tem je, kot zanimivost, v izračunu upoštevan tudi t.i. relativni čisti dobiček na kvadratni meter zemljišča (upošteva vrsto poljščin, pridelek, stroške), ki je postavljen na 0,0599 EUR.

 

Izgubljena kmetijska zemljišča - nikogar ne briga!

Da bo imela gradnja HE Mokrice negativne in nepopravljive posledice za vodne in obvodne živalske in rastlinske habitate, je že jasno iz strokovnih mnenj – dodaten vidik, ki se ga je nujno zavedati in presojati pri načrtovani gradnji HE Mokrice, pa je izguba kmetijskih zemljišč.

Ta vidik, kot kaže, ne skrbi in ne zanima vlade (premier celo pritiska za gradnjo HE; več: Pritisk premiera za HE Mokrice je nedopusten!) – ne oglaša pa se niti pristojna ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, kar kaže, da je prehranska samooskrba v očeh trenutno vladajočih bistveno manj pomembna kot dodatna proizvodnja elektrike - v primeru HE Mokrice govorimo o proizvodnji v najbolj optimalnih razmerah 1 % letne porabljene elektrike, kolikor bi lahko prihranili z znižano porabo!

Študija »Posledice izgradnje HE Mokrice na ekonomičnost kmetijske proizvodnje ter preučitev možnosti za ohranitev kmetijskih proizvodnih kapacitet«, ki so je leta 2008 po naročilu Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) naredili v Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete navaja, da bo zaradi izgradnje HE Mokrice trajno izgubljenih skupno 230,45 ha kmetijskih zemljišč, začasno pa še 4,47 ha kmetijskih zemljišč.

Za cca. 1 % elektrike bomo torej žrtvovali 235 ha kmetijskih zemljišč! Za predstavo: 235 ha pomeni površino, v velikosti cca. 330 nogometnih igrišč.

Slika 2: Območje načrtovane gradnje za HE Mokrice. Uničena bodo najboljša kmetijska zemljišča.

V pretežnem delu gre za najboljša kmetijska zemljišča, poroča več strokovnih virov – tudi omenjena študija navaja, da se na vplivnem območju trajne in začasne zasedbe HE Mokrice povečini nahajajo tla, ki predstavljajo »kvaliteten kmetijski prostor, v katerem se pojavljajo kategorije večje vrednosti za pridelovanje poljščin«.

V omenjeni študiji so raziskovalci Biotehnične fakultete izvedli tudi anketo med lastniki kmetijskih zemljišč, ki bodo prizadeta – in povzeli: »Analiza prednosti in slabosti, ki so jih navedli anketiranci, kaže, da vprašani vidijo v izgradnji HE Mokrice veliko več slabosti kot prednosti, saj kar 46 % anketiranih meni, da ni nobenih prednosti.«. Študija še navaja: »Med slabostmi pa so najvišje uvrščene slabosti, ki so neposredno ali posredno povezane z izgubo kmetijskih zemljišč ter spremembo mikroklimatskih razmer v dolini (več meglenih dni, vlage, mrčesa).«.

Da je država tako imuna na ta vidik, tj. izgubo kmetijskih zemljišč, je šokantno, saj je statistika obsega teh zemljišč in samooskrbe s hrano neugodna. Podatki namreč kažejo, da se obseg kmetijskih zemljišč manjša – kot je razvidno iz grafa, se je obseg kmetijskih zemljišč v Sloveniji med letoma 2000 in 2016 (zadnji podatek), torej v vseh šestih letih, zmanjšal za 8 %! Tudi stopnje samooskrbe imamo zaskrbljujoče nizke; po podatkih Statističnega urada RS so lani (zadnji podatki) »posebno nizke stopnje samooskrbe« izkazovale bilance zelenjave (39 %), sadja (48 %), krompirja (48 %) in žit (68 %).

Slika 3: Graf prikazuje, da se je obseg kmetijskih zemljišč v Sloveniji med letoma 2000 in 2016 (zadnji podatek), torej v vseh šestih letih, zmanjšal za 8 %! Vir: Surs.

 

Študija svetuje preusmeritev iz krme na jagode - strupenega mulja ne omenja!

Naš sogovornik opozarja še na en vidik: »Ljudje se ne zavedajo, da bodo morali spremeniti ali celo povsem opustiti pridelavo poljščin, ki jih zdaj sadijo, tudi na zemljiščih, ki jih bodo ohranili v rabi, vendar pa bodo ta zemljišča po novem na t.i. retenzijskih območjih, na katerih se voda ob visokih vodah nadzorovano razlije in zadržuje.«. Potrebo po »preusmeritvah v pridelavi« v zaključku izpostavlja tudi citirana študija, ki jo je Biotehnična fakulteta naredila za energetskega naročnika HSE (to preusmeritev avtorji sicer predstavijo kot ukrep za doseganje večjega dohodka). Študija navaja: »Vsekakor bi veljalo razmisliti o preusmeritvah z dohodkovno manj intenzivne pridelave (poljščine in pridelava krme) na bolj intenzivno pridelavo z uporabo namakanja (vrtnine, jagode … ) in uvajanju dopolnilnih (predelava rastlinskih in živalskih proizvodov, turizem, socialne usluge … ) in dodatnih dejavnosti na kmetijah.«.

Naš sogovornik ob tem pravi še: »Dokler ni bilo zgrajenih HE na Savi, to je HE Brežice, Krško ..., Sava ni poplavljala z radioaktivnim muljem, sedaj pa bo in obstaja utemeljena bojazen, da bodo tudi retenzijske površine postale kmetijsko zemljišče, na katerem ne bo mogoče pridelovati nikakršne krme ali hrane – niti vrtnin ali jagod, ki jih predlaga študija. Saj že ena taka poplava uniči zemljišča za vedno! Tega študija ni predvidela, je pa to pomembno dejstvo, saj bomo tako izgubili še več najbolj kakovostnih zemljišč. To HESS vztrajno zavrača in nam celo govori, da bo kvaliteto kmetijskih zemljišč še izboljšal.«.

 

Strah pred poplavami že letošnjo jesen – nujna pojasnila, ki jih ni!

Sogovornik dodaja, da so bili na teh »spodnjih« območjih ob Savi in Sotli navajeni živeti s poplavami, da so te vedno bile – a da niso bile nikoli niti približno tako močne, kot so zadnja leta po izgradnji hidroelektrarn na strugi višje. Zato ga zelo skrbi tudi letošnja jesen. »Rešiti sebe, druge pa poplaviti, je milo rečeno sebično dejanje. Ne vemo, kaj bo, lahko le čakamo,« pravi in dodaja, da se s protipoplavno zaščito nihče ne ukvarja.

Na Infro in investitorja, podjetje HESS, smo zato posredovali tudi naslednje vprašanje – in pričakujemo odgovor:

3. Na katera območja bodo ob naslednjih poplavah – zlasti, če bodo že letošnjo jesen - spustili vodo? Konkretno, ali jo bodo spustili tudi v Brežiško vrbino, tj. na območje, ki je bilo že ob umeščanju HE Brežice v prostor predvideno kot območje, ki bi imelo poleg naravovarstvene funkcije tudi vlogo blažilnika pri prelivanju voda preko visokovodnega razbremenilnika v primeru poplav, saj bi se presežek vode sprostil na ta območja, da se zaščiti Nuklearno elektrarno Krško in širše območje Brežic?

 

V DPRS bomo odgovore objavili takoj, ko jih pridobimo.

V DPRS ponovno pozivamo odločevalce – zlasti javno apeliramo na ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec, da začnejo takoj z ureditvijo protipoplavne zaščite, ki se lahko vzpostavi – in se mora vzpostaviti - povsem samostojno in neodvisno od izgradnje hidroelektrarne! Trditve in vztrajanja energetike, tudi vodstva HESS, da je protipoplavna zaščita možna le v okviru izgradnje HE Mokrice je nedopustno zavajanje, na katerega bi se morala odzvati tudi država kot lastnica HESS in pristojna ministrstva (več: Razsodišče SOZ: Državni energetiki omalovažujejo!). Ministrico za kmetijstvo tudi pozivamo, da se zavzame za ohranitev kmetijskih zemljišč – ne pa, da molči ob lobiranju energetike, ki bi za manj kot 1 % dodatne elektrike žrtvovala 235 ha kmetijskih zemljišč! Vlada mora iskati možne prihranke pri porabi elektrike – veliko potenciala je v industriji, na kar opozarja Umanotera, ne pa da gradi nove energetske objekte, ki uničujejo kmetijske površine.


Ključne besede: HESS, HE Mokrice, MKGP, INFRA, Aleksandra Pivec




< nazaj na seznam novic