ZA MEDIJE: SODBA V IMENU LJUDSTVA ZA HE MOKRICE

IZJAVA ZA MEDIJE

Sodba v imenu ljudstva za HE Mokrice

Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) smo decembra 2018 vložili tožbo zoper nezakonito izdano okoljevarstveno soglasje za gradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice. Upravno sodišče RS je razsodilo, da je tožba utemeljena, kar smo tudi pričakovali.

DPRS delujemo v javnem interesu ohranjanja narave, naše poslanstvo je varstvo rib in njihovih habitatov in smo stranka v postopku presoje vplivov na okolje za HE Mokrice že od leta 2015. Ves čas trajanja postopka smo bili s strani državnih inštitucij (Ministrstvo za okolje in prostor - MOP, Agencija RS za okolje - ARSO, Zavod RS za varstvo narave - ZRSVN, Zavod za ribištvo Slovenije - ZZRS) in nosilcev nameravanega posega (družba Hidroelektrarne na Spodnje Savi - HESS, ki je v lasti državnih energetskih skupin GEN in HSE, in državno podjetje za izvajanje investicijske dejavnosti Infra) ignorirani, naše strokovne pripombe in opozarjanje na zakonske nepravilnosti so bile preslišane. Onemogočen nam je bil dostop do informacij, s katerimi bi lahko preverjali resničnost izjav investitorja in njegovega izdelovalca okoljskega poročila. Državne inštitucije pa so slepo sledile investitorju.

Sodišče je v sodbi opozorilo na številne postopkovne in vsebinske nepravilnosti; ugotavlja tudi, da že samo zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti pri upoštevanju pravil postopka izpodbijane odločbe ARSO ni mogoče potrditi kot pravilne in zakonite. 

V družbi HESS so onemogočali dostop do ihtioloških študij in monitoringov, ki bi morali med drugimi biti del poročila o vplivih na okolje in dodatka za presojo sprejemljivosti posega HE Mokrice in bi morali biti, kot opozarja Upravno sodišče, dostopni tudi DPRS kot stranskemu udeležencu v postopku. Za študije smo zaprosili že leta 2015, ker nam HESS študij ni hotel izročiti, smo zadevo prijavili Informacijski pooblaščenki. Informacijska pooblaščenka je pritrdila DPRS, da študije so informacija javnega značaja in da nam jih HESS (oziroma pripravljavec ZZRS) mora izročiti. HESS pa je sprožil tožbo proti sklepu Informacijske pooblaščenke in hkrati na Upravnem sodišču zahteval odredbo, s katero se nam je do razsodbe onemogočilo dostop do študij. Na podlagi dobljene tožbe smo DPRS prejeli ihtiološke študije šele po treh letih (septembra 2018), in sicer po zaključku postopka pridobitve okoljevarstvenega soglasja (OVS) pred prvostopenjskim upravnim organom (ARSO). 

Študije in monitoringi, ki jih je izdeloval ZZRS za HESS so končno potrdile argumente DPRS o uničujočih vplivih na naravo, ki smo jih navajali ves čas trajanja postopka presoje vplivov na okolje (PVO). Predmetnih študij ni imel niti ARSO, kar je kot bistveno kršitev (brez teh študij ARSO ne more narediti ocene in preverbe) prepoznalo tudi Upravno sodišče RS v predmetni sodbi. Upravno sodišče v zadevi tako tudi zaključi, da ne držijo navedbe HESS, da DPRS nismo zahtevali študij od HESS, in da torej ne gre za (pri)tožbene novote, saj smo na to opozarjali tako investitorja kot ARSO tekom celega postopka.

Sodišče opozori tudi na številne vsebinske nepravilnosti. Na podlagi vseh predloženih dokazov je sodišče ugotovilo, da nameravani poseg (izgradnja HE Mokrice) nesporno lahko pomembno vpliva na dve območji Natura 2000. Upravni organ tako ni ustrezno izvedel presoje vplivov na varstvene cilje, saj so ti v obravnavani zadevi ostali sploh nejasni. Navedbe v okoljskem poročilu so nekonsistentne in razvidno je spreminjanje stališč znotraj dokumenta. Iz strokovnih mnenj ZRSVN prav tako izhaja navedena nedoslednost. Sodišče opozori, da poročilo o vplivih na okolje pripravi izdelovalec po naročilu nosilca nameravanega posega, ki zasleduje predvsem ekonomske interese, zato je kritična presoja tega poročila s strani ZRSVN in organa, ki odloča v zadevi (ARSO), obvezna.

Sodišče opozarja, da obvodna struga ni kar omilitveni ukrep, da je potrebno izhajati iz konkretno predvidenega posega in lastnosti kvalifikacijskih vrst rib ter konkretnih varstvenih ciljev. Sodišče tako poziva ARSO naj v ponovljenem postopku pridobi študije, ki jih investitor ni priložil tekom celotnega postopka in se konkretno izreče do varstvenih ciljev območij N2000 ter na tej podlagi naredi oceno vplivov na okolje, upoštevaje pri tem zahteve evropske in slovenske zakonodaje, tako tudi načela previdnosti.

Investitor dalje ni uspel izkazati učinkovitosti omilitvenih ukrepov, pri čemer mu je ARSO, kakor tudi kasneje MOP nekritično sledil, kljub opozorilom DPRS o njihovi sporni opredelitvi in celotni funkcionalni neučinkovitosti. Prav tako ta ne more biti preverjana šele v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, kot si je to zamislil nosilec nameravanega posega. Sodišče je razsodilo, da je omilitvene ukrepe treba konkretno določiti že v izreku odločbe. Odločba ne vsebuje končnih ugotovitev glede učinkovitosti predvidenih omilitvenih ukrepov, temveč je to mogoče potrditi le po več letih spremljanja, s tem upravni organ ni zagotovil neobstoja razumnega dvoma glede tega, da poseg ne bo škodoval celovitosti območja.

Tudi glede vrste zvezdogled ni bilo izrecno pojasnjeno, kako nameravan poseg vpliva nanje. Obrazložitev ARSO in MOP, da je bil zvezdogled presojan že v postopku celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), ni ustrezna. Vse spremembe v projektu morajo biti podvržene kritični presoji upravnega organa.

V medijih nam energetiki očitajo, da namerno zavlačujemo postopke, kar ne drži in se tudi v luči predmetne sodbe Upravnega sodišča izkaže za zavajanje. DPRS nima zaposlenih ljudi, delujemo prostovoljno, pri čemer smo zmeraj vezani na roke, ki so zelo kratki (od 2 do 30 dni). S takšnimi navedbami se očitno želi prikriti bistvo problema, torej da so nosilci nameravanega posega nekatere osnovne raziskave (nekatere še zmeraj niso niti izvedene) skrivali pred javnostjo in samim upravnim organom, ki je vodil postopek (ARSO), ki svoje strokovne naloge prav tako ni izpolnil in to cela tri leta. S tem so preprečili zakonito in strokovno vodenje postopka in prave vsebinske in strokovne razprave, s čimer so sami povzročili prav to, kar očitajo sedaj drugim. Prav te raziskave pa so potrdile, da so naši argumenti pravilni. Navedeno razume zelo veliko in vedno več ljudi, večinoma iz prizadetih področij, žal pa zaradi preobremenjenosti ne moremo pomagati povsod. Na nas se obračajo tudi za pomoč pri varovanju vodnih virov. 

V medijih se nam na koncu očita, da zaviramo protipoplavno zaščito, kar je neresnica in v celoti populistično motivirano. Nasprotno. Podpiramo, da se pristopi k sonaravnemu reševanju protipoplavne zaščite čim prej, saj gorvodno zgrajene HE še bolj poplavno ogrožajo območja. Protipoplavna zaščita brez HE bo tudi bolj učinkovita, cenejša in trajnostnejša. Finančna sredstva so na razpolago v vodnem in podnebnem skladu. V slednjem je v letu 2019 namenjenih 5 milijonov evrov za omilitvene in izravnalne ukrepe pri gradnji HE Mokrice. Ta denar se lahko nameni sonaravni protipoplavni zaščiti, saj gradnje HE Mokrice ni za pričakovati, če se bo upoštevalo strokovna desjtva in zakonodajo (Podrobneje v Prilogi 1)

V DPRS smo z razsodbo zadovoljni, saj je potrdila naše trditve – hkarti pa smo zaskrbljeni, saj razkriva način delovanja državnih institucij na področju okolja, ki je v določenih točkah zaskrbljujoč.

Društvo za preučevanje rib Slovenije