V Društvu za preučevanje rib Slovenije (DPRS) kot tožniki pozdravljamo zadnjo sodbo Upravnega sodišča v zadevi HE Mokrice. Sodba je znova razgalila nedopustne in pomanjkljive prakse odločevalcev, zlasti Ministrstva za okolje in prostor (MOP), pri odločanju o posegih v naravo. Sodba med drugim razkriva pomembna odstopanja od zahtev zavezujočih direktiv EU in nedopustna favoriziranja dokumentacije investitorjev, ki jih vodijo le ekonomski interesi. Hkrati pozivamo MOP, da takoj začne z izgradnjo protipoplavne zaščite naselij na širšem območju Mokric.
Sotočje Krke in Save, območje načrtovane gradnje HE Mokrice. Avtor: Dušan Klenovšek
»Tožba je utemeljena,« je Upravno sodišče zapisalo v sodbi, s katero je odpravilo odločbo vlade RS iz 9. decembra lani, torej odločbo, s katero je vlada za projekt HE Mokrice potrdila prevlado javne koristi proizvodnje elektrike nad koristjo ohranjanja narave in s tem odprla možnost pridobitve gradbenega dovoljenja. Šlo je za prvo odločanje v RS po tem posebnem postopku prevlade, ki je v EU dovoljen pod zelo strogimi pogoji. Postopek po tako imenovani Habitatni direktivi se namreč uvede za projekte oziroma posege takrat, ko je nek poseg v naravo neugodno ocenjen in zaradi naravovarstvenih razlogov ne more dobiti okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Investitor, ki predlaga postopek, potem dokazuje, da je projekt nujen zaradi drugih javnih koristi.
Upravno sodišče je potrdilo navedbe DPRS, da pred izdajo odločbe vlade niso bili izpeljani potrebni postopki, zlasti ne izvedene presoje vseh vplivov in posledično celostnega vpliva, ki ga bi načrtovani poseg imel na posebna varstvena območja Natura 2000, v katera posega, in na vrste. Le te celostne presoje namreč omogočajo končno presojo in določitev ukrepov za ohranitev habitatnih tipov in vrst. Sodišče tukaj izrecno citira sodno prakso SEU, iz katere izhaja, da mora postopek presoje »zagotoviti, da se poseg, ki lahko pomembno vpliva na zavarovano območje, odobri le, če ne škoduje celovitosti tega območja«. To pa pomeni, nadaljuje sodišče, da mora presoja zajeti vse zaščitene habitatne tipe in vrste na vplivnem območju posega. V primeru projekta HE Mokrice se to ni zgodilo. V okviru postopkov, ki so za projekt HE Mokrice tekli na ARSO in MOP nikoli ni bila izvedena ustrezna presoja in presojani vsi potrebni izravnalni ukrepi, posledično pa je tudi vlada odločitev o prevladi sprejela brez ustrezne podlage, kar je nesprejemljivo in neodgovorno. Sodišče je izrecno opozorilo:
»Gre za to, da se lahko le v izjemnih okoliščinah cilj ohranjanja naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst na posebnih varovanih območjih ukloni drugim posebej pomembnim razlogom javnega interesa, in sicer le pod pogojem, da so sprejeti potrebni izravnalni ukrepi za ohranitev celovite usklajenosti evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. Poznavanje (vseh) posledic projekta glede na cilje ohranjanja zadevnega območja je zato nujna predpostavka za uporabo četrtega odstavka 6. člena Habitatne direktive.«
Posebej gre izpostaviti tudi dejstvo, da je vlada lahko decembra lani odločila o projektu HE Mokrice zato, ker je omogočila pohitritev odločanja z enim od tako imenovanih COVID-19 zakonov (ZIUZEOP), torej z izredno zakonodajo, ki jo bi morala vlada predlagati in državni zbor sprejemati izrecno le zaradi lajšanja posledic epidemije. Z ZIUZEOP pa je vlada posegla tudi v Zakon o ohranjanju narave in procesno »pohitrila« postopek za HE Mokrice. Tukaj vnovič opozarjamo zlasti na vlogo ministra za okolje Andreja Vizjaka, ki je bil za projekt HE Mokrice zadolžen v svoji službi pred ministrovanjem (v investitorski družbi HESS – Hidroelektrarne na Spodnji Savi) in je kot minister javno obljubljal izpeljavo projekta v najkrajšem času, čeprav so bile strokovne presoje projekta še v teku. Tako javno izjavljanje ministra kot nosilca najvišje politične funkcije pomeni nedopusten pritisk na strokovne službe, ki opravljajo presoje – o projektu mora odločiti izključno stroka, ne želje politike ali interesi kapitala, kot denimo gradbincev in drugih podizvajalcev, ki so že prejeli posle (HE Mokrice: Milijonski posli brez dovoljenj).
Posebej problematična je tudi ugotovitev Upravnega sodišča, da odločevalci v postopku, torej upravna organa ARSO oziroma MOP, sledita dokumentaciji, ki jo »pripravi izdelovalec po naročilu nosilca nameravanega posega (investitor, op. DPRS), ki zasleduje predvsem ekonomske interese«. Sodišče izrecno omenja dokument Presoja vplivov na okolje (PVO) in dodatek k PVO. Ta dokumentacija mora biti po sodišču »zgolj podlaga, na podlagi katere upravni organ ugotovi pričakovane vplive in presodi sprejemljivost njihove izvedbe na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost, ter povezanost in obstoj alternativnih rešitev ter izravnalnih ukrepov.« Sodišče v tem primeru omenja sodbo iz leta 2019, s katero je sodišče zaradi neustreznih postopkov na ARSO prvič ustavilo projekt HE Mokrice. Tako opozorilo sodišča terja resno spremembo in prevetritev očitno nezakonitih praks delovanja upravnih organov, torej MOP, ki je pod aktualnim ministrom prevzela upravno odločanje od ARSA.
V DPRS menimo, da bodo postopki, izpeljani dosledno v skladu s Habitatno direktivo, potrdili, da projekta HE Mokrice zaradi nepopravljive škode ni možno izpeljati na zakonit način. HE Mokrice pomeni nepovraten in zelo škodljiv poseg v naravo, ki ga želi politika izpeljati, ker naj bi bil nujen za oskrbo z elektriko, čeprav bi z njim v optimalnih razmerah dobili le do enega odstotka (1%) letno potrebne elektrike v RS. To je nedopustno in odpira dvome, da so v ozadju projekta drugi interesi, zlasti omenjeni ekonomski interesi na strani investitorjev!
Sodišče je odločilo, da je tožba že utemeljena na osnovi napačno uporabljenih določb Zakona o ohranjanju narave, Gradbenega zakona in ZIUZEOP: »Sodišče se zato ni opredelilo do ostalih tožbenih navedb, saj to za odločitev o tožbi ni bilo potrebno«. DPRS bo vse ostale navedbe nepravilnosti seveda izpostavljal v vseh nadaljnjih fazah tega postopka.
Ob vsem tem DPRS vlado ponovno pozivamo, naj takoj začne z izgradnjo protipoplavne zaščite naselij na širšem območju Mokric, ki jo zdaj povsem neupravičeno in izsiljevalsko veže na projekt HE Mokrice. Da gre za ločena projekta, katerih izvedba je medsebojno neodvisna, potrjujejo tudi uradni strateški dokumenti države, zato ni prav, da so ljudje in njihovo premoženje v okolici Mokric talci apetitov politikov in kapitala, ki protipoplavne ukrepe pogojujejo z več sto milijonskim projektom HE Mokrice.
Kot društvo bomo naprej delovali v javnem interesu ohranjanja narave ter si prizadevali za zakonito delovanje organov, ki odločajo o posegih v naravo, saj gre (spet) za razlog ugotovljenih vsebinskih pomanjkljivosti na strani MOP, očitno torej sistemske kršitve zakonskih zahtev.
< nazaj na seznam novic