INŠPEKCIJE: RAZISKAVA RIB JE GLISIRANJE IN RIBOLOV

objavljeno v četrtek
25 julij 2019, ob 12:48

Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) je pred dnevi vložilo še drugo zahtevo za sodno varstvo in tako zdaj izpodbija obe odločbi o prekrških, ki jih je ločeno prejelo od dveh državnih inšpekcijskih organov. Skladno z odločbami bi morala DPRS skupno plačati  6.437,07 EUR, ker so člani DPRS 22. aprila lani na območju spodnje Save in Krke izvajali vzorčenje prizadete ribje vrste platnice (Rutilus virgo), za kar so imeli izrecno dovoljenje Agencije RS za okolje (ARSO). V DPRS na podlagi nestrokovnosti utemeljitev domnevnih prekrškov ter informacij o prijaviteljih, menimo, da gre zgolj za nov, nedopusten poskus discipliniranja in oslabitve DPRS, ki pa v prvi vrsti razkriva problematiko delovanja inšpekcijskih organov, morda tudi pritiske nanje.

3monitoring.jpg Monitoring platnice na reki Krki.
2Dovoljenje_ARSO.jpg 4.jpg 5.jpg 6.jpg 7.jpg 8.jpg

Očitana vožnja z motornim čolnom in ribolov se nanašata na dogodek dne 22. aprila 2018, ko smo člani DPRS v spodnjem toku reke Krke, na območju občine Brežice izvajali raziskavo ribe platnice. Platnica ima status prizadete vrste oz. sodi med vrste v kategorijo ogroženosti E, katerih obstanek na območju Republike Slovenije ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej.

 

DPRS ima od 2015 dovoljenje ARSA za raziskave rib

Strokovno ihtološko raziskavo na Krki smo izvajali na podlagi dovoljenja Agencije RS za okolje (ARSO), ki smo ga v DPRS dobili maja 2015 za dobo petih let. Dovoljenje v 1. členu določa, da se DPRS »za namene raziskovanja dovoli ujetje, vznemirjanje in začasen odvzem iz narave živih osebkov zavarovanih vrst rib – razen vrst iz skupine hrustančnice in loparji – pod pogojem, da se živali po ogledu in meritvah v čim krajšem času izpusti na mestu ujetja«. Hkrati določa dovoljenje načine izvajanja raziskav (3. člen)  ter nalaga obvezo poročanja ARSU in Zavodu RS za varstvo narave o opravljenih raziskavah (4. člen). 

Sken prve strani dovoljenja ARSA (št. dokumenta 35601-70/2015-4, z dne 14.9.2015):

Vzorčenje oz. raziskava rib in njihovih habitatov je sicer ključni del poslanstva DPRS. To potrjuje tudi odločba Ministrstva za okolje in prostor, na podlagi katere ima DPRS od leta 2015 status nevladne organizacije v javnem interesu ohranjanja narave – s specifičnim poslanstvom varovanja rib in njihovih habitatov, tj. voda. In eden od ključnih načinov za doseganje tega cilja varovanja – kot je določeno tudi v statutu DPRS – je ravno izvajanje strokovnega in znanstvenoraziskovalnega dela s področja riboslovja.

 

Ovadba:  Nezakonit ribolov, zapor do 1 leta!

Nekaj tednov po izvedbi vzorčenja rib na Krki je DPRS kontaktirala policija z obvestilom, da so prejeli ovadbo zoper »štiri neznane osebe iz DPRS, zaradi suma storitve kaznivega dejanja nezakonitega ribolova po 343. členu Kazenskega zakonika«. Člani DPRS naj bi namreč  »v reki Krki, na območju Policijske postaje Brežice (v bližini Krške vasi) izvajali nezakonit ribolov z elektriko

 

Nezakoniti ribolov

343. člen

(1)           Kdor lovi ribe z razstrelivom, elektriko, strupom, omamnim sredstvom, pa pri tem povzroči pogin rib, ali lovi na način, ki je škodljiv za njihovo razmnoževanje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

 

Policija je navedla še, da je ovadbi kot dokaz priložena fotografija iz Facebook strani DPRS ter da ovadba našteva še »druge nepravilnosti, ki pa so v pristojnosti reševanja prekrškovnega organa«.

Ena od fotografij, ki smo jih na Facebook strani DPRS objavili dva tedna po raziskavi na Krki, 7. maja 2018.:

Iz DPRS smo policiji odgovorili, da 22. aprila na omenjenem območju nikakor nismo izvajali nezakonitega ribolova, pač pa strokovno ihtiološko raziskavo na podlagi  dovoljenja za raziskave ARSO, ki smo ga tudi posredovali. Vzorčenje smo izvedli z metodo elektroizlova oz. elektroribolova, ki je prav tako predvidena v dovoljenju ARSA ( 3. točka).

Po poslanih pojasnilih in dokumentaciji ter preučenih dejstvih policija ni našla znakov kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena celo zaporna kazen do enega leta -  in je pregon opustila. Je pa delo očitno nadaljeval prekrškovni organ oziroma več njih.

 

Inšpektorat za ribištvo: Ribolov brez dovolilnice, soglasja MKGP in z uporabo elektrike!

Že avgusta 2018 je DPRS najprej prejel obvestilo o prekršku s strani Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo  oz.  Inšpekcije za lovstvo in ribištvo Območne enote Novo mesto - Izpostave Brežice. Prekršek naj bi člani DPRS storili s tem, ko naj bi 7. maja 2018 na Krki »lovili ribe« - in to brez ribolovne dovolilnice in soglasja kmetijskega ministrstva ter na nedovoljen način z  uporabo elektrike. S tem »ribolovom« naj bi člani DPRS kršili 25. člen Zakona o sladkovodnem ribištvu (ZSRib), ki sicer govori o prepovedih pri lovu rib.

Izsek iz obvestila ribiške inšpekcije, ki je DPRS očitala kršitve pri – ribolovu!:

 

(op. V obvestilu je bil naveden napačen datum, saj je bil naveden 7. maj 2018, to je datum objave fotografij na Facebook strani DPRS in ne dan izvedbe raziskave platnice...)

 

Inšpektorat za okolje: Motorni čoln!

Po obvestilu ribiške inšpekcije smo na DPRS prejeli še obvestilo o prekršku s strani  Inšpektorata RS za okolje in prostor - Organizacijske enote Novo mesto. In sicer, da je zoper DPRS in predsednico sprožen postopek o prekršku, ker je DPRS »pri raziskavi rib v spodnjem toku reke Krke na območju občine Brežice v aprilu 2018 izvajalo vožnjo s plovili na motorni pogon«. S tem naj bi kršilo določbe 1. odstavka 66. člena zakona o vodah (ZV-1), ki sicer govori o prepovedi  vožnje z motornimi plovili po celinskih vodah in določa izjeme, ko je vožnja dovoljena.

Izsek iz obvestila Inšpektorata, ki je sicer potrdil, da je DPRS izvajal raziskavo (in ne ribolova, kot je trdila ribiška inšpekcija!),  a da pri tem ne bi smel uporabljati motornega plovila:

 

Odgovor DPRS inšpekcijskima organoma

Iz DPRS smo na obe obvestili o prekšku odgovorili oz. podali izjavi, kjer smo zanikali očitane kršitve. Obema inšpekcijskima organoma smo posredovali pojasnila ter relevantne dokumente - začenši  s ključnim dokumentom, tj. je dovoljenjem ARSO. Povzemamo še druga dejstva, s katerimi smo seznanili inšpekcijska organa:

1. Člani DPRS 22. aprila 2018 – oziroma nikoli - niso lovili rib v reki Krki. Člani DPRS nikoli nismo izvajali ribolova ali lovljenja rib, kar nam očita ribiška inšpekcija – zato se zakon o sladkovodnem ribištvu  v konkretnem primeru ne sme uporabljati. Ni šlo za ribolov, kot ga definira zakon, ribe namreč niso bile odvzete, še manj je bil namen, da bi postale last »ribiča«. Izvajali smo vzorčenje oz.  strokovno ihtiološko raziskavo na podlagi  dovoljenja ARSA za izvajanje raziskav rib (št. dokumenta 35601-70/2015-4, z dne 14.9.2015). Uporabili smo metodo elektroribolova za katero imamo dovoljenje ARSA, ki je med drugim metoda vzorčenja in ne lovljenja rib, kar bi moralo biti strokovnim institucijam, zlasti inšpekcijskim organom povsem jasno. Na podlagi omenjene terenske raziskave smo v DPRS pripravili tudi strokovno poročilo Raziskava platnice (Rutilus virgo) na območju spodnje Save in Krke v Sloveniji,  in ga, skladno z dovoljenjem in roki, posredovali ARSU in Zavodu RS za varstvo narave.

2. Raziskava DPRS je namenjena varstvu voda. V DPRS zavračamo očitek Inšpektorata za okolje, da smo z vožnjo s plovilom na motorni pogon delovali v nasprotju z določbami 1. odstavka 66. člena ZV-1, saj ta člen dopušča tudi izjeme:

 

In pod eno od izjem  - to je varstvo voda - se uvršča tudi izvajanje naše raziskave platnice na reki Krki, tj. na območju, ki je nacionalnega pomena za varstvo te prizadete ribje vrste. Po evropski Okvirni vodni direktivi (2000/60/ES) so ribe biološki element za določanje ekološkega stanja voda in naša raziskava je bila izvedena izključno za potrebe varstva voda.

3. Raziskavo platnice na reki Krki smo izvedli po standardizirani, mednarodno priznani metodologiji. Uporabili smo elektroribolov, ki je eden od načinov, predviden in dovoljen v dovoljenju za raziskave (glej točko 1). Terensko raziskavo smo 22. aprila 2018 opravili s standardno opremo za elektroribolov s čolna (agregat 13,5 kW, sistem z 10 anodami). Vzorčenje smo izvedli po metodi prog »Streifenbefischungsmethode« (po Schmutz s sod., 2001). Torej čoln je del metodologije elektroizlova, saj take raziskave na reki Krki ni mogoče izvesti brez čolna na motorni pogon!

Uporabo motornega čolna predvideva strokovna literatura, npr. Ministrstva za okolje in prostor Metodologije vzorčenja in laboratorijske obdelave vzorcev za vrednotenje ekološkega stanja rek z ribami iz leta 2009, ki  v opisu Metadologija vzorčenja ribjih združb z elektroribolovom med drugim navaja: »Voditelj čolna z izvenkrmnim motorjem usmerja čoln in z nožnim stikalom prižiga ter ugaša električni tok ...«

Povsem enako metodologijo uporablja Zavod RS za ribištvo pri državnih in drugih monitoringih rib. Uporabo motornega čolna Zavod opisuje npr. v poročilu Izvajanje monitoringa ekološkega stanja rek v letu 2012, ribe , kjer pri opisu izvedbe elektroizlova zapiše:

Gre torej za standardizirano metodo vzorčenja, ki jo inšpektoratu lahko potrdijo strokovnjaki za monitoring rib (v zahtevi za sodno varstvo smo predlagali zaslišanje dveh). Standardiziranost postopkov je nujna tudi zaradi zagotavljanja primerljivosti rezultatov z ostalimi državami EU in za verodostojno detekcijo stanja ribjih habitatov. Podatki, pridobljeni v raziskavah, so sicer informacije javnega značaja ter se uporabljajo za presojo vplivov planov in posegov na naravo in okolje (po naravovarstveni in okoljevarstveni zakonodaji), hkrati jih država po habitatni in vodni direktivi poroča Evropski komisiji.

 

Kljub vsemu - globe in nenavadna argumentacija

Kljub vsemu navedenemu sta inšpekcijska organa vztrajala in DPRS ter predsednici izdala odločbi o prekršku z globama, zvišanima za 10 % sodne takse.

Inšpektorata RS za okolje in prostor  je zato, ker naj bi DPRS izvajalo »vožnjo s plovili na motorni pogon«, DPRS določilo globo 4.000,00 EUR in 600,00 EUR za predsednico plus sodne takse v višini dodatnih 10 % globe.

Ključen argument Inšpekcije v obrazložitvi je, da v dovoljenju ARSA ni nikjer eksplicitno omenjena uporaba motornega čolna pri dovoljenih postopkih, tj. pri elektroribolovu! Naj ponovimo, da na srednje velikih rekah, kot je Krka, raziskave z metodologijo elektroribolova ni mogoče izvesti brez čolna na motorni pogon, kar predpisujejo tudi strokovne podlage za metodologijo vzorčenja rib z elektroribolovom, ki so med drugim objavljene na spletni strani okoljskega ministrstva! Nenavadna je tudi »argumentacija« Inšpektorata, ko pravi, da »ni mogoče slediti trditvam DPRS, da je šlo pri vožnji s plovilom na motorni pogon za potrebe varstva narave kot izjemo po 66. členu ZV-1, čeprav ne gre zanikati, da je raziskava z varstvom voda posredno povezana.« Inšpekcija v odločbi navaja še, da prekršek res »ni bil storjen z naklepom« in da pri njem »za vodno okolje niso nastale posebne hude posledice«. Kljub temu – 5.060,00 EUR kazni.

No to pa še ni vse, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je konec junija letos z odločbo dodatno naložila DPRS še plačilo 834,59 EUR in predsednici 417,29 EUR globe plus sodno takso v višini 10 % globe,  ker je – kot navaja izrek – DPRS za opravljanje raziskave sicer res imelo dovoljenje ARSO, ne pa tudi soglasja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Da tega soglasja DPRS ni potrebovalo, DPRS utemeljuje v zahtevi za sodno varstvo, ki jo je oddalo pred dnevi in s katero zavrača očitke o lovljenju rib. 

Inšpekcijska organa sta DPRS torej naložila plačilo skupno 6.437,07 EUR kazni za izvajanje vzorčenja rib 22. aprila lani, saj ga eden od organov tolmači kot nekakšno glisiranje po Krki - če se nekoliko pošalimo, drug organ pa kot lovljenje rib. Le za oris: dodeljena kazen za DPRS je višja, kot so bili vsi lanski prihodki DPRS (4.221,60 EUR), in bistveno nižja, kot je v letu 2018 znašal npr. povprečen mesečen bruto prejemek direktorja državne družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi - HESS (12.281,08 EUR), ki je pristojna za gradnjo HE Mokrice na spodnji Savi.

 

Poskus utišanja DPRS?

Opisana postopka in vztrajanje inšpekcijskih organov v DPRS razumemo tudi v luči novih pritiskov na DPRS, ki se krepijo v zadnjih mesecih - še zlasti po tem, ko je upravno sodišče z razsodbo potrdilo trditve DPRS o nezakonitosti izdanega okoljevarstvenega dovoljenja ARSO za gradnjo HE Mokrice na Spodnji Savi. Direktor HESS, ki je pristojna za gradnjo HE Mokrice, je po razsodbi večkrat javno kritiziral DPRS in predsednico ter za razveljavitev nezakonitega dovoljenja okrivil  nevladne organizacije nasploh.

Omenimo še, da odvetniško družbo, ki je policiji ovadila DPRS, sicer najema HESS. Po podatkih javne baze protikorupcijske komisije KPK Erar, ki razkriva transakcije javnega denarja, je HESS zgolj letos odvetniški pisarni plačal čez 31 tisoč evrov. Prav tako je nenavadno, da naj bi DPRS ribiški inšpekciji prijavila lokalna ribiška družina, katere gospodar je bil seznanjen z raziskavo DPRS na Krki, je z njo soglašal in bil pri njej celo fizično prisoten!  Zato je skrajno nenavadno, da bi po konstruktivnem sodelovanju nekdo v imenu ribiške družine podal prijavo zoper DPRS. Težko pa je na drugi strani spregledati, da je ravno HESS največji javni financer te ribiške družine.

Angažma inšpekcijskih služb v konkretnem primeru DPRS je zanimiv tudi v luči razkritij, o katerih je pred dnevi denimo pisal časnik Večer v članku HE Brežice: Uničili naravo, zdaj bi vajo ponovili. Članek razkriva, kako HESS kot investitor ni poskrbel za izvedbo in delovanje omilitvenih in izravnalnih ukrepov in s tem ni izpolnil pogojev, ki jih je od pristojnih organov dobil kot pogoj za dovoljenje za gradnjo HE Brežice, ki že obratuje od leta 2017 – a inšpekcijski organi, med njimi tudi eden od omenjenih zgoraj, ne ukrepajo. Podobnih primerov je še veliko.

V konkretnem primeru DPRS sta utemeljitvi Inšpekcijskih organov strokovno pomanjkljivi in z vidika specializirnosti teh organov v delih nenavadni, kar v DPRS ocenjujemo kot nedopustno!  Zato verjamemo, da bo na podlagi vloženih zahtev za sodno varstvo in dejstev potrjeno neustrezno delo inšpekcijskih organov. Na vse bi morala reagirati tudi država kot lastnica energetskih družb in preveriti, kakšne »bitke« bijejo njihovi vodilni, koliko javnega denarja gre zanje in kdo vse mora sodelovati.


Ključne besede: inšpekcija raziskava platnica




< nazaj na seznam novic