Pred dnevi je časnik Večer v članku HE Brežice: Uničili naravo, zdaj bi vajo ponovili (15.07.2019) poročal, da tudi pet let po začetku gradnje hidroelektrarne (HE) Brežice, sprejeti naravovarstveni omilitveni ukrepi niso izvedeni ali pa so bili izvedeni zelo slabo in niso vzdrževani.
HE Brežice: omilitveni in izravnalni ukrepi niso funkcionalni ali niso izvedeni.
Gradnja HE Brežice namreč ima velik negativen vpliv na habitatne tipe na območju: v celoti (100 %) je izginilo pet pomembnih habitatnih tipov, pri 7 habitatnih tipih je izginilo 80 % površine ali več. Velike izgube so doživeli tudi drugi pomembni in težko nadomestljivi habitati, npr. zmerno suhi travniki, katerih izguba znaša 17,89 ha oz. 75,74%, opozarja poročilo Alena Ploja, člana Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Omilitveni ukrepi za območje so bili določeni z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Brežice, ki velja od 14.07.2012. Določenih je bilo 30 naravovarstvenih ukrepov, med njimi je tudi izgradnja šestih nadomestnih habitatov, življenjskih prostorov za živali in rastline. A kot je v poročilu konec lanskega leta podrobno popisal član DOPPS: zahtevani omilitveni ukrepi sploh niso bili izvedeni ali pa so bili izvedeni pomanjkljivo, »monitoringi in spremljanje populacij, kateri bi pokazali učinkovitost omilitvenih ukrepov, se ne izvajajo, kljub njihovi obvezni izvedbi.«
Neizpolnitev zahtev iz državnih aktov kaže na eni strani na ignoranco državnih energetskih družb investitork – HE Brežice sodi pod okrilje družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki jo vodi Bogdan Barbič - , na drugi strani pa kaže na nedopustno neaktivnost pristojnih inšpekcijskih organov. Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Brežice (Uradni list RS, št. 50/12 in 69/13) določa, da »strokovni nadzor pri vzpostavitvi nadomestnih habitatov izvaja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave«, celosten nadzor nad izvajanjem uredbe pa da »opravlja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor.«
Zato v DPRS pozivamo pristojne – zlasti ministrstvo za okolje, v sestavi katerega po reorganizaciji deluje pristojen Inšpektorat RS za okolje in prostor, in tudi vlado, ki izvaja ustanoviteljske pravice pri Zavodu RS za varstvo narave - , da preverijo, kaj je razlog nastalemu stanju. Ker je vsak državljan dolžan upoštevati državne in občinske predpise - v nasprotnem je sankcioniran, mora enako veljati za državne energetske družbe, za njihove vodilne, ki morajo prevzeti odgovornost za (ne)realizacijo naloženih ukrepov.
V DPRS smo v zadnjih mesecih redna tarča direktorjev energetskih družb in medijev, ki jih te družbe financirajo (nekaj podatkov je zbranih v prispevku Kdo se smeje vicem fantov iz energetike?) - samo zato, ker smo z uporabo pravnih sredstev, ki so nam na voljo, uspeli na sodiščih dokazati, da državni organi pri državnih energetskih projektih ne delujejo, kot bi morali. Namesto da bi pristojni, zlasti vlada, pod drobnogled vzeli delovanje državnih odločevalskih institucij, katerih nestrokovnost pri energetskih projektih potrjujejo tudi sodišča, določene ministrice in predsednik vlade javno kritizirajo (naravovarstvene) nevladne organizacije. V DPRS menimo, da je vzpostavljanje take klime v javnosti nedopustno – zlasti za najvišje predstavnike države in še posebej ob razkrivanju novih in novih primerov, ki potrjujejo, da državni organi ne delujejo strokovno, nepristransko.
V konkretnem primeru HE Brežice morajo ukrepati inšpekcijski organi, preveriti stanje in zahtevati, da so omilitveni in izravnalni ukrepi realizirani čim prej in kakovostno ter v bodoče na podlagi rednega monitoringa tudi ustrezno korigirani! Pravila morajo veljati tudi za državne energetske družbe in njihove direktorje, ki v zadnjem času sicer svoj položaj skušajo krepiti z najemanjem (na račun državnih družb, seveda) vse več piarovskih agencij, strokovnjakov za strateško komuniciranje in lobistov. Nujno bi bilo, da bi država kot lastnica energetskih družb tu in tam pogledala, koga in za kakšen denar najemajo direktorji državnih energetskih družb – vsaj vsakič, preden pridejo ministrom, ministricam ali predsedniku vlade tožiti nevladnike, ki se zgolj poslužujejo pravnih sredstev. Vlada tudi naj preveri kompetentnost teh direktorjev, kot bi to naredil lastnik v vsaki normalni družbi in jih pokliče na odgovornost.
< nazaj na seznam novic