ZAKON ZA ENERG. IZKORIŠČANJE SR. SAVE ZAVRNJEN!

Ob praznovanju svetovnega dneva voda (22.3.2018) je državni zbor odločil v korist reke Save in ljudi! »Divja Sava za vedno!«

Državni zbor je 21. 3. 2018 na redni seji obravnaval »Predlog zakona o načinu izgradnje infrastrukture in pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save (ZIIPKEPS)«. Nevladne organizacije, strokovnjaki, posamezniki in civilne iniciative smo posredovali protestno pismo, katerega je prvopodpisani prof. dr. Mihael Jožef Toman, podpisnik tega pisma kot strokovnjak za ekologijo in varstvo celinskih voda.

Navedli smo samo ključne pripombe na zakon:

1. Izpodbijani Zakon bi moral biti presojan v smislu celovite presoje vplivov na okolje (CPVO)
   • Pred potrditvijo Zakona bi bila nujna izvedba celovite presoje vplivov plana na okolje.
   • Predlagani zakon krši DIREKTIVO SVETA 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (v nadaljevanju Habitatna direktiva), DIREKTIVO SVETA 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (v nadaljevanju Ptičja direktiva), DIREKTIVO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (v nadaljevanju Vodna direktiva) in DIREKTIVO 2001/42/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje direktive (v nadaljevanju Direktiva o strateški okoljski presoji).
   • Predlagani zakon posega na območje z naravovarstvenimi statusi in močno ogroženimi vrstami, med katerimi je tudi sulec Hucho hucho.
2. Vpliv HE na površinske in podzemne vode (vpliv na podtalnico). Nujna je uporaba izjeme po členu 4.7 Vodne direktive.
3. Za podelitev koncesije ni bil izveden javni razpis.
4. Obvezno vključevanje javnosti (Aarhuška konvencija). Ostro nasprotujemo sprejemanju tega zakona po hitrem postopku brez sodelovanja javnosti.

Protestno pismo PROTI PREDLOGU ZAKONA O NAČINU IZGRADNJE INFRASTRUKTURE IN POGOJIH KONCESIJE ZA IZKORIŠČANJE ENERGETSKEGA POTENCIALA SREDNJE SAVE

Glasovanje je potekalo v državnem zboru na svetovni dan voda (22.3.2018). Zakon je bil zavrnjen s 26 glasovi ZA in 29 PROTI. Prejeli smo tudi odgovor Komisije za peticijo ter za človekove pravice in enake možnosti, Državni zbor Republike Slovenije: "Obveščam vas, da je zakonodajni postopek Predloga zakona o načinu izgradnje infrastrukture in pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save (ZIIPKEPS), EPA 2584-VII bil danes na seji Državnega zbora končan, saj so poslanke in poslanci sprejeli sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo." Tokrat je bilo odločeno v korist reke Save in ljudi, vendar s tem se je bitka za srednjo Savo šele začela.

Predlagani Zakon bi omogočal gradnjo devetih velikih hidroelektrarn (HE), od tega tri v vplivnem območju Natura 2000: HE Renke, HE Trbovlje in HE Suhadol, šest pa v območju Natura 2000: HE Ježica, HE Šentjakob, HE Zalog, HE Jevnica, HE Kresnice in HE Ponoviče. Veriga HE, ki jo predvideva predlagani zakon, bi imela bistven ali celo uničujoč vpliv na celovitost in povezanost območij Natura 2000 Sava-Medvode-Kresnice in Ljubljanica-Gradaščica-Mali Graben, ter na kvalifikacijske vrste, med katerimi je potrebno izpostaviti sulca (Hucho hucho L. 1758).

Sulec je največja in najbolj karizmatična salmonidna vrsta rib, kar jih živi  v Sloveniji.  Populacija sulca na srednjem odseku reke Save (srednja Sava) je prepoznana kot največja populacija v Sloveniji (Zabric s sod., 2008) in ocenjena kot eden največjih in najpomembnejših rečnih odsekov za sulca na Balkanu, ki še vsebuje vitalen genski sklad in omogoča dolgoročno preživetje populacije. Sušnik s sod. (2016) so na osnovi svojih rezultatov, do katerih so prišli z ihtiološkimi in genetskimi raziskavami ter analizami habitatnega modeliranja, nesporno ugotavljajo, da bi izgradnja verige hidroelektrarn na odseku srednje Save med Medvodami in Litijo pomenila izumrtje populacije sulca, ki predstavlja ne le osrednje populacijsko jedro te vrste ribe v Sloveniji, ampak tudi eno najvitalnejših populacij na celotnem poselitvenem območju sulca v Evropi.

Poleg tega pa bi poseg poslabšal ekološko stanje površinskih in podzemnih (podtalnico) voda, kar pa je v nasprotju s cilji okivirne vodne direktive. Zaradi tega je potrebno v skladu s členom 4 (7) Okvirne vodne direktive izpeljati postopek izjeme za poslabšanje ekološkega stanja voda.

Posebej pa je treba poudariti, da pri rečnih sistemih ne gre za trajnostno obnovljiv vir energije, temveč le za trajno spremembo tekočega vodnega ekosistema, ki nima negativnih posledic le za tam živeče rečne življenjske združbe, ampak ima trajen, nepredvidljiv in nevaren vpliv tako na kopne kot posebej na podtalne ekosisteme.

Viri:
Zabric D., Bertok M., Jenič A. 2008. Stanje in varstvo sulca (Hucho hucho) v Sloveniji. Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne, 62 str.
Sušnik S., Zabric D. Šantl S. 2016. Izdelava strokovnih podlag za ohranjanje habtata in populacije sulca na območju srednje Save. Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljanega raziskovalnega programa (CRP) »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« 2011 – 2020.