Metka Povž
Ljubljana 25.2.2016
Lubomír Hanel, Jan Andreska, Bořek Drozd,Petr Hartvich, Stanislav Lusk, 2015:
BIOLOGIE A OCHRANA MIHULÍ (Biologija in varstvo piškurjev). Faculty of Fisheries and Protection of Waters, University of South Bohemia in Česke Budejovice. 552 strani.
Cena knjige 323 Kč.
Lansko leto je v nakladi 500 izvodov izšla na Češkem monografija Biologie a ochrana mihulí (Biologija in varstvo piškurjev) avtorjev Lubomíra Hanela, Jana Andreske, Bořeka Drozda, Petra Hartvicha in Stanislava Luska.
Kratka vsebina knjige
V uvodnem delu avtorji predstavijo piškurje in njihov splošni pomen v svetu. Predvsem poudarjajo, da piškurji niso ribe saj imajo povsem ločeno evolucijo in posledično svojevrstno telesno zgradbo in fiziologijo, kar je podrobneje opisano v 2. poglavju Anatomija in morfologija piškurjev.
Tretje poglavje Zgodovina razvoja taksonomije razkriva trenutno veljavno taksonomijo in sistematiko piškurjev, ki jih avtorji, na osnovi najnovejših raziskav, razvrščajo v okviru reda Petromyzontiformes, v tri družine - Geotriidae, Mordaciidae in Petromyzontidae. V Evropi živijo samo predstavniki slednje družine
Četrto poglavje Evolucija in genetika piškurjev razkriva informacije o evoluciji teh živali. Na osnovi dosedanjih raziskav je pričakovati, da bo v bodočnosti prišlo do marsikatere spremembe v taksonomiji piškurjev v Evropi. V 5. poglavju so opisani Fosilni ostanki piškurjev, ki dokazujejo, da je to ena najstarejših vretenčarjev na zemlji, saj so našli več kot 300 milijonov let stare fosilne ostanke.
Zelo zanimivo je 6. poglavje Pomen piškurjev za človeka, ki opisuje uporabo piškurjev v človeški prehrani vse od časov starih Rimljanov do danes. V Angliji so jih kot specialiteto pripravljali ob kronanjih. Še danes so na jedilniku dežel Baltika, v Franciji, na Portugalskem, v Španiji, Rusiji in na Japonskem pa na Novi Zelandiji in v Južni Koreji in verjetno še marsikje.
Sedmo poglavje Etimologija in poimenovanje piškurjev je posvečeno razlagi imen piškurjev Lampetra planeri, Lampetra fluviatilis and Petromyzon marinus, torej vrst, ki živijo na Češkem in na Slovaškem. Poleg tega so za vsako vrsto navedena imena v 37 jezikih.
V 8. poglavju Taksonomski pregled in razširjenost piškurjev po svetu je ključ za določanje piškurjev do družin, navedena so strokovna imena in sinonimi vseh 44 vrst na svetu. Opisane so osnovne značilnosti posameznih družin in rodov in njihove ekološke lastnosti.
V 9. poglavju Ontogenija in biologija piškurjev je opisan embrionalni razvoj in ostale razvojne stopnje do odrasle živali, način prehranjevanja in kako se drstijo. 10. poglavje Bolezni in zajedavci piškurjev pa obravnava bolezni in zajedavce pri različnih vrstah piškurjev.
Zelo zanimivo je 11 poglavje Okoljska škoda kot posledica invazije morskega piškurja in uspešno izkoreninjenje, ki opisuje popoln propad gospodarskega ribištva v Velikih Jezerih med Kanado in Ameriko kot posledico invazije morskega piškurja.
Kako markirati piškurje, tako odrasle kot ličinke, je opisano v 12. poglavju Monitoring razširjenosti piškurjev s poudarkom na monitoringu piškurjev na Češkem.
Ključ za določanje srednjeevropskih vrst piškurjev Petromyzon mariae, Lampetra fluviatilis, Lampetra planeri, Eudontomyzon danfordi, Eudontomyzon mariae, Eudontomyzon vladykovi je v 13. poglavju. Poleg tega je v tem poglavju opisana razširjenost piškurjev v posameznih porečjih na območju Češke Republike in Slovaške.
Hhistorične podatke o razširjenosti in pomenu piškurjev najdemo v !4. poglavju Zgodovina in pomen piškurjev v Češki Republiki. Zbrani so podatki o razširjenosti vrst Petromyzon marinus, Lampetra fluviatilis and Lampetra planeri na nekaterih območjih Češke . V poglavju najdemo celo stare recepte o pripravi raznih jedi iz piškurjev
V 15. poglavju Ogroženost in varstvo piškurjev so podrobneje navedeni glavni vzroki, ki piđkurje ogrožajo in najpomembnejši varstveni ukrepi.
Vsebino knjige pa dopolnjujejo izredno obsežna literatura, abecedna kazala strokovnih in ljudskih imen in obsežen povzetek vsebine v angleškem jeziku. Sledijo češka in slovaška bibliografija avtorjev, izvleček vsebine knjige in na koncu kratka predstavitev avtorjev knjige.
Izdaja publikacije je del projekta OP ribištvo 2007-2013 v okviru Evropskega sklada za ribištvo "Vlaganje v trajnostno ribištvo". V knjigi so objavljeni rezultati raziskav, zbrani med izvajanjem projekta CENAKVA, financiranega s strani Ministrstva za šolstvo, in programa za razvoj znanosti (Environmental Research) na Karlovi univerzi.
< nazaj na seznam novic