V nedavni objavi za medije treh mednarodnih organizacij - CEE Bankwatch Network, EuroNatur in RiverWatch, le-te opozarjajo na skrito grožnjo neokrnjenim rečnim ekosistemom Balkana. Objavljena študija jasno prikazuje odgovornost Evropskih javnih finančnih mehanizmov in privatnih podjetij za uničenje večine zavarovanih območij narave na Balkanu preko financiranja razvoja hidroenergetskega sektorja.
Kritično ogrožena podvrsta - balkanski ris VIR:MES
V procesu glavno vlogo igrajo mednarodne razvojne banke. EBRD (European Bank for Reconstruction and Development, EIB (the European Investment Bank) in IFC (the World Bank's International Finance Corporation) so zagotovile 818 milijonov evrov posojil za potrebe izvedbe 75 hidorenergetskih razvojnih projektov, vključno s 30 projekti, ki neposredno zadevajo zavarovana območja kot so narodni parki, območja Natura 2000 in območja zaščitena v okviru Ramsarske konvencije.
Največji investitor v hidroenergijo na Balkanu je banka EBRD, ki z 240 milijoni evrov skupno podpira 51 hidrocentral, od katerih se jih 21 nahaja znotraj zavarovanih območij, predvsem v Makedoniji. Najodmevnejšemu projektu, Boskov Most v makedonskem Narodnem parku Mavrovo, je EBRD banka zagotovila 65 milijonov evrov posojil, kljub grožnji, ki jo projekt predstavlja za edini še ohranjeni habitat kritično ogrožene podvrste, balkanskega risa.
»Naše analize jasno kažejo, da je financiranje razvoja hidroenergetskih projektov za omenjene banke prej pravilo kot izjema. Skrajni čas je, da banke prično upoštevati obstoječe notranje varovalne mehanizme.«, pravi Pippa Gallop, koordinator raziskav pri Bankwatchu in soavtor raziskave. Raziskovalka in soavtorica študije, Klara Sikorova, dodaja: »Pričakujemo, da bo upravni odbor EBRD na sestanku v Londonu 16. decembra razpravljal o načinih za preprečitev ukrivljanja lastnih politik.«
Med ostalimi javnimi bankami in skladi je bila najbolj aktivna nemška banka KfW s podružnico DEG (Deutsche Investitions- und Entwicklungsgesellschaft mbH). Podprli so izgradnjo skupno 8 hidrocentral, od katerih so 4 v zavarovanih območjih narave v Makedoniji in Bosni in Hercegovini.
Čeprav večino projektov izvajajo domača podjetja, Avstrija izstopa glede aktivnosti na projektih, financiranih iz mednarodnih sredstev. Avstrijska podjetja sodelujejo v preko 40 projektih izgradnje pregrad na Balkanu, od katerih se jih vsaj 20 nahaja znotraj zavarovanih območij. Podjetje Energy Eastern Europe Hydro Power GmbH (v solasti Wien Energie) sodeluje pri najmanj 27 projektih, od katerih se jih 11 nahaja znotraj zavarovanih območij. Kelag group, prav tako avstrijsko podjetje, sodeluje pri 13 projektih, 9 od teh se nahaja znotraj zavarovanih območij, vključno z Medna Sana centralo v Bosni in Hercegovini, ki ji lokalno prebivalstvo močno nasprotuje.
Predstavnik nevladne organizacije Riverwatch, Ulrich Eichelmann opozarja: »Dejstvo, da avstrijska podjetja in podjetja iz ostalih zahodnih držav na Balkanu gradijo hidrocentrale, o kakršnih v svojih domačih državah ne bi niti razmišljali, je nesprejemljivo.« in dodaja: «Dobra novica je, da je večina omenjenih projektov še vedno v fazi načrtovanja, zato bomo čim več ogroženih Balkanskih rek poskušali rešiti.«
»Hidroenergetski razvoj v zavarovanih območjih je v jasnem nasprotju s cilji ohranjanja narave na teh območjih. Pričakujemo, da se bodo vsaj zavarovana območja upoštevala kot prepovedana območja za razvoj in gradnjo novih hidrocentral.« komentira izvršni direktor fundacije EuroNatur, Grabriel Schwaderer.
Izvirni članek (v angleškem jeziku): http://www.balkanrivers.net/en/news/new-bankwatch-study-european-%E2%80%9Cgreen-energy%E2%80%9D-funding-hydropower-threatens-pristine-balkan-rivers
Povezava do raziskave (v angleškem jeziku): http://balkanrivers.net/sites/default/files/SEE-hydropower-financing_14-12-2015.pdf
< nazaj na seznam novic