SULEC IN OKUSI BREZ MEJA

objavljeno v petek
06 marec 2015, ob 17:35


Spoštovani gospod minister za kmetijstvo in okolje!

Oglašam se pozno vendar je zadeva še vedno aktualna. 14. aprila 2014 sem   na   GEATV gledala  oddajo OKUSI  BREZ MEJA.  Vsebina oddaja mi je vzela sapo. Cela oddaja je bila namreč namenjena vzreji sladkovodne  ribe sulca v neki ribogojnici v Sloveniji  do tržne  velikosti – torej da  velikosti primerne  za na krožnik. Prikazana je bila ribogojnica, živi  in  že zaklani sulci,  in zadovoljni jedci, ki so uživali ob pečenem sulcu in ga zalivali z dobrim vinom. Vsi so bili neznansko zadovoljni, jaz pred televizorjem pa šokirana in zgrožena.

In kje me čevelj žuli in zakaj? 
Sulec je naša največja sladkovodna postrvja vrsta, zavarovana s celim kupom predpisov, v Sloveniji so za sulca določena Natura 2000 območja, na  katerih si »brusijo zobe« tako naravovarstveniki kot energetiki. Ima lovopust, ima mero, zavarovana drstišča, je na Rdečem seznamu ogroženih ribjih vrst v Sloveniji, je na seznamu evropsko ogroženih ribjih vrst (Habitatna direktiva), je na IUCN seznamu.  Po celi Evropi,  ne samo v Sloveniji, so uničeni  njegovi številni življenjski prostori. Ribiči, ki ga želijo loviti, morajo imeti spremstvo,  ribolovne dovolilnice niso poceni. 

Med številnimi ukrepi za njegovo varovanje, kot izjemno ogrožene ribje vrste,  je tudi umetna vzreja. To pomeni, da se ikre sulca nabira v naravi na njegovih drstiščih, in vali in vzreja v ribogojnicah do ustrezne velikosti za izpust v reke. Umetna vzreja je eden glavnih, in zelo pomembnih ukrepov za varovanje te ribje vrste tako v Sloveniji kot v ostalih deželah Evrope, ki jih naseljuje. In pri nas se vedno ob varstvenih ukrepih za sulca omenja, da je vse premalo umetne vzreje, in da jo je treba povečati.

Na vas, spoštovani gospod minister za kmetijstvo in okolje, se obračam z vprašanji:

Kako je mogoče, da se v Sloveniji nabira ikre sulca na drstiščih zato, da se jih v ribogojnicah vzreja do tržne oziroma konzumne velikosti in prodaja po gostilnah kot specialiteto. In to istočasno, ko  je ta riba zavarovana z vsemi mogočimi pravnimi akti  tako pri nas kot v Evropi?

Ali obstaja zakonska podlaga vzrejati iz sulčjih  iker, nabranih v naravi, v ribogojnicah sulca do teže 1 kg za na krožnik? 

Ali so Natura 2000 območja za sulca potrebna in upravičena, če  pa ga  tržimo na tak način?

Oddajo si lahko ogledate  pod naslovom OKUSI BREZ MEJA - RIBOGOJNICA MED DOLENJSKIMI GRIČI (Published on Apr 14, 2014)
Kratekj povzetek vsebine:
Pri ribji hrani mnogokrat prehitro pozabimo na sladkovodne ribe. A tudi tu kaj več kot o rečnih postrveh ponavadi poznajo le redki. Zato se Matevž na svoji poti raziskovanja slovenske kulinarike in lokalnih jedi ustavi na Dolenjskem pri kuharju Robertu Gregorčiču, ki ga povabi na obisk k prijatelju v rečno ribogojnico pri Kostanjevici. Tam pobližje spoznata delo v ribogojnih bazenih in predelovalnem obratu ter se iz oči v oči srečata s sulci, jesetri in somi. Za okusen zaključek dneva poskrbi Robert, obenem pa prijatelja poučita Matevža tudi o tem, kako uživati v ribji hrani in manevrirati med skritimi koščicami v mesu.

Hvala, ker ste prebrali do konca. In upam, da bom  dočakala ustrezen odgovor.

Metka Povž
Društvo za preučevanje rib Slovenije
U. b. Učakar 108, Ljubljana
Ključne besede: sulec, predpisi, umetna vzreja






< nazaj na seznam novic