Izjava za medije in splošno javnost, Varuhinje rek, 6.3.2026
Novinarska konferenca. Foto: Črt Piksi
Andreja Slameršek, profesorica kemije in biologije, naravovarstvenica in predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije, je ena naših najpomembnejših varuhinj narave. Njeno delo je poznano širši javnosti. Bila je nominirana za Slovenko leta, v Nemčiji pa so ji podelili prestižno naravovarstveno nagrado Wolfganga Staaba. Lansko leto je na slovesnosti na Brdu pri Kranju prejela tudi državno nagrado Rada Smerduja za izjemne zasluge na področju ohranjanja narave. Uradno stališče Republike Slovenije je, da si Andreja Slameršek - citiramo: »s svojim dolgoletnim delom na številne načine prizadeva za ohranitev prosto tekočih slovenskih rek in s tem prispeva k ohranjanju naravovarstveno pomembnih rečnih in obrečnih življenjskih okolij ter številnih naravnih vrednot in biodiverzitete, ki jih le-ta podpirajo. Je pionirka pravnega zagovorništva narave v Sloveniji.«
Ironično, Andreja Slameršek varuje naravo pred državo, zadnja leta pred izgradnjo hidroelektrarne Mokrice na Spodnji Savi. Sodišča so že večkrat presodila v prid javni koristi ohranjanja narave pred javno koristjo proizvodnje elektrike. Kljub temu si država in njen energetski lobi skozi različne vlade prizadevata še naprej za izgradnjo hidroelektrarno Mokrice. V februarju je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sprožilo nov postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno na Spodnji Savi, ki bi po mnenju naravovarstvene stroke povzročila resne škodljive posledice za naravna okolja sotočij Krke, Save in Sotle.
V očitni nameri, da bi onemogočil njeno pravno zagovorništvo narave, je energetski lobi začel vlagati tako imenovane SLAPP tožbe proti Andreji Slameršek. To so tožbe proti sodelovanju javnosti, ki jih vlagajo vplivni akterji, da bi nadlegovali, ustrahovali in utišali tiste, ki zagovarjajo javni interes. HSE Invest družba za inženiring in izgradnjo energetskih objektov d.o.o., ki je del skupine HSE d.o.o., ta pa je v 100 % lasti Republike Slovenije, tako toži Društvo za preučevanje rib Slovenije. HSE Invest je namreč pripravilo poročilo o vplivih na okolje za hidroelektrarno Mokrice, v katerem je omenjeno društvo ugotovilo velike nepravilnosti, med drugim kršitve pravil postopka, napačno uporabo predpisov, ponarejanje podatkov, nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in o tem obvestilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter javnost. Obenem je družba HESS, ki je del Holdinga slovenske elektrarne in GEN energije, vložila zasebno tožbo proti Andreji Slameršek zaradi javne objave pripomb na poročilo o vplivih na okolje.
Bodimo jasni: ko Društvo za preučevanje rib Slovenije trdi, da hidroelektrarne Mokrice ni možno graditi po strokovni in zakoniti poti, to drži, saj bi gradnja te hidroelektrarne pomenila razvrednotenje zakona o ohranjanju narave. Predmet tožbe je tudi izjava, da nam vlada energetski lobi. V zvezi s tem je bilo skozi vrsto let podanih že veliko mnenj različnih strokovnjakov. Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Jernej Stritih je, denimo, v intervjuju za tednik Mladina junija 2023 pojasnil: »Tu ne bi uporabil pojma gospodarstvo, ker gre v bistvu za državna podjetja, ki so v spregi s politiko. Svetovna banka to opredeli kot ugrabitev države: gre za sistem korupcije, v katerem imate določene skupine ljudi, ki so povezani med sabo, in ti dobijo nadzor nad državnimi viri ter jih usmerjajo v svojo korist.«
Na eni strani država podeli najvišje naravovarstveno nagrado Andreji Slameršek, potem pa državni družbi proti njej vložita SLAPP tožbi zaradi njenega dela, na podlagi katerega je sploh prejela državno nagrado. Še nekaj mesecev zatem Golobova vlada sprejme Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja. A to nikakor ne vpliva na tožbi zoper Andrejo Slameršek.
Strateške tožbe ostajajo orodje vplivnih podjetij za onemogočanje javnega udejstvovanja. Družbi HSE Invest in pa HESS, ki ju vodita Jure Šimic oziroma Bogdan Barbič, sta del skupin HSE in GEN, ki sodita med največje naložbe države, s katerimi upravlja Slovenski državni holding. Skupni prihodki skupin HSE in GEN so leta 2024 znašali 5,75 milijard evrov; skupaj sta izkazali skoraj 420 milijonov evrov čistega dobička. Podjetje HESS, ki upravlja hidroelektrarne na Spodnji Savi, je imelo v letu 2024 skoraj 27 milijonov evrov prihodkov, inženirsko podjetje HSE Invest pa 7,9 milijona evrov.
Predstavnice in predstavniki civilne družbe razumemo, kaj se dogaja v jedru navideznega kaosa, ko država prek svojih energetskih družb preganja lastno nagrajenko prav zaradi dela, za katerega ji je podelila nagrado. V zasebni tožbi družba HESS predlaga za priči vodilni uradnici z ministrstva za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte in Tanjo Pucelj Vidovič, ker naj bi Andreja Slameršek s podajanjem pripomb na poročilo o vplivih na okolje ter z njihovo javno objavo poskušala vplivati na uslužbenki upravnega organa. To razumemo kot napad na pravno zagovorništvo in ostale pravice, ki jih strokovnim ter civilnodružbenim akterjem zagotavljajo veljavna zakonodaja, ustava in mednarodne pogodbe, kot je Aarhuška konvencija. Predstavnice in predstavniki stroke ter civilne družbe se zavedamo, da smo po Andreji Slameršek naslednji na vrsti mi – kdorkoli izmed nas. Zato smo se odločili, da ne bomo čakali, da tudi nas doletijo posamične SLAPP tožbe, temveč bomo branili pravno zagovorništvo in druge pravice tako, da bomo tukaj in zdaj stopili v bran eni naših največjih varuhinj narave Andreji Slameršek.
Še naprej si bomo prizadevali za ohranjanje narave in prosto tekočih rek in še naprej bomo varovali naše pravice ter vsakogar izmed nas!
Podpornice in podporniki Andreje Slameršek
POSAMIČNE IZJAVE
Državi ni treba preganjati svoje nagrajenke po sodiščih. Če vlada meni, da države ne vodijo energetski lobiji, naj to za začetek dokaže tako, da doseže umik strateških tožb za onemogočanje javnega udejstvovanja, ki sta jih proti Andreji Slameršek sprožili državni energetski družbi HSE Invest in HESS. To je naša temeljna zahteva, namreč umik tožb proti Andreji Slameršek. V kolikor tožbi ne bosta umaknjeni, napovedujemo, da bomo sodna procesa uporabili za soočenje vseh argumentov, dejstev in mnenj o delovanju energetskih lobijev v tej državi in o vsem skupaj obveščali najširšo javnost.
Alja Bulič, Varuhinje rek
Znanost je že zdavnaj dokazala, da hidroelektrarne imajo vpliv na okolje. In to bistven. Ne moremo molčati, ko se namesto strokovne razprave z nesmiselnimi tožbami izčrpava posameznike, ki se borijo za javno dobro. Reke niso last energetskih podjetij. Reke so skupno naravno bogastvo čisto vsakega izmed nas, so skupno javno dobro. Zato pa tudi naša odgovornost, da jih ohranimo zase in za prihodnje generacije.
Polona Pengal, Inštitut REVIVO, Inštitut za ihtiološke in ekološke raziskave
V Umanoteri ne pristajamo na to, da se pritiska na tiste, ki varujejo javni interes. Na tiste, ki opozarjajo na nepravilnosti. Če kaj, bi jim morali reči »hvala«, ne pa da se nanje spravljate s tožbami. To je poraz za pravno državo in poraz za demokracijo.
Gaja Brecelj, Umanotera - Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
S temi grožnjami smo se v Eko krogu srečevali večkrat. Z zelo dobro ekipo, dobrim pravnim delom, medsebojnim prijateljstvom in pomočjo občine Zagorje, smo se teh groženj uspešno ubranili. Srečal pa sem se tudi s primerom SLAPP tožbe proti aktivistu iz Škofje Loke. Ta je bil pa sam, brez ekipe, CI, ali društva. Imel je družino in bil je oče osnovnošolskega otroka, a pod pritiskom velike odškodnine se je zlomil, obupal in ni več videl rešitve. Sprejel je grozno odločitev, da napiše oporoko in konča svoje življenje. K sreči me je, še preden je naredil usoden korak, poklical z železniških tirov. Prepričal sem ga, da ni konec in da mu bom pomagal. In potem smo začeli reševati primer z novimi odvetniki in uspeli smo doseči umik tožbe.
Uroš Macerl, Eko krog / Vesna
V zadevi gre za zelo zahtevno strokovno vprašanje v izrazito javnem interesu, ki ga odgovorna in ugledna državna podjetja ne bi smela urejati z grožnjami in ustrahovanjem, ampak z javno razpravo in s kakovostjo svojega dela; dejstvo je, da z vidika strokovnosti, pa tudi rabe finančnih sredstev, ugled toženih podjetij relativno šibek, saj so bila doslej v postopkih za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo hidroelektrarne na sodiščih v celoti neuspešna; ugledu podjetij bolj kot izmenjava mnenj o primernosti in zakonitosti strokovnih podlag za gradnjo, zagotovo bolj škodujejo pravni postopki, ki jih sprožajo proti posameznikom, pri čemer kot sankcije ne zahtevajo zgolj opravičila, ampak visoke odškodnine in celo zaporne kazni.
Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varstvo demokracije
Iz teh dveh tožb dveh energetskih podjetij v državni lasti razumemo, da za energetska podjetja v Sloveniji veljajo vrednote, ki so diametralno nasprotje izvoljene politike, ki Andreji Slameršek podeljuje nagrade in ji priznava poseben status delovanja v javnem interesu. Od države in Vlade bi pričakoval najmanj, da nam povedo, kdo so tisti konkretni ljudje v teh podjetjih, ki so se mimo državnih struktur v imenu davkoplačevalcev odločili, da v Sloveniji, leta 2026, isto osebo, ki prejema državne nagrade, tožimo ravno za to, za kar je bila nagrajena. Pričakujem, da podjetji po državnem nadzoru od teh tožb nemudoma odstopita.
Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
< nazaj na seznam novic