HE NA SREDNJI SAVI – ZAVRNJENE!

objavljeno v torek
06 februar 2024, ob 08:22


 

IMG001.jpg Srednja Sava je ogrožena!
DejanKerin1.jpg DejanKerin.jpg kapelj_IMG_2268oo.jpg

Od Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) pričakujemo zavrnitev projekta prvih tri HE na srednji Savi in prav tako zavrnitev postopka za poslabšanje stanja površinskih in podzemnih voda po 56. členu Zakona o vodah! DPRS do danes nismo bili obveščeni s strani MOPE ali se je začel postopek izjeme za poslabšanje stanja voda, kljub temu da smo stranski udeleženec v postopku celovite presoje vplivov na okolje!

Od jeseni 2021 je v teku postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) za državni prostorski načrt za hidroelektrarno (HE) Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke na srednji Savi. DPRS je v postopku stranski udeleženec. Poleg DPRS v postopku sodelujeta tudi društvo Eko krog in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja.

Okoljsko poročilo za omenjene tri hidroelektrarne je pripravilo podjetje Aquarius d.o.o. DPRS smo kot stranka v postopku v roku, 15.11.2023, oddali svoje mnenje glede (ne)ustreznosti okoljskega poročila za Državno prostorsko načrtovanje za HE Renke, HE Trbovlje in HE Suhadol.

Svoja stališča smo 14.12.2023 predstavili tudi na novinarski konferenci.

Mnenja na okoljsko poročilo so podali tudi državni nosilci urejanja prostora oziroma mnenjedajalci - pristojna ministrstva in javni zavodi.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Sektor kmetijstvo, Direkcija RS za vode (DRSV), Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) in Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS) so zahtevali popravke in dopolnitve okoljskega poročila. DRSV je zahtevala tudi dopolnitve dokumenta, ki obravnava utemeljitev izjeme po 56. členu Zakona o vodah zaradi nedoseganja okoljskih ciljev zaradi novih fizičnih sprememb vodnih teles površinskih voda. ZRSVN in ZZRS pa sta izrecno izpostavila, da sta tako okoljsko poročilo kot Dodatek pomanjkljiva in neustrezna in kot taka ne omogočata korektne presoje vplivov izvedbe plana na naravo oz. okolje. ZZRS ugotavlja tudi, da vplivi izvedbe obravnavanega plana DPN na okolje niso sprejemljivi.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za hrano in ribištvo, je v svojem mnenju št. 350-2/2023/65 z dne 7. 11. 2023 navedlo, da soglaša z mnenjem Zavoda za ribištvo Slovenije.

Na Direkciji RS za vode so (mnenje št. 35008-3/2023-4 z dne 9.10.2023) izpostavili, da iz dokumentacije (okoljsko poročilo, uredba o najustreznejši varianti) ni razvidno upoštevanje predhodno izdanih smernic, prav tako ugotavljajo, da pri analizi vplivov na stanje voda v dokumentaciji ni obravnavana, ne ocenjena predvidena obsežna poglobitev dna struge Save ob gradnji HE. Iz predložene utemeljitve izjeme zaradi nedoseganja okoljskih ciljev tudi ni razvidno, do katere stopnje bi bilo poslabšano obstoječe stanje vodnih teles. Prav tako opozarjajo, da iz dokumentacije ni razvidno, v katerem sprejetem aktu je bila potrjena konkretna izjema za možnost poslabšanje stanja voda po 56. členu Zakona o vodah.

 

Slika 1: Proti poslabšanju stanja površinskih in podzemnih voda! Foto: Dejan Kerin

 

ZRSVN svojo oceno pomanjkljivosti in neustreznosti Dodatka k Okoljskemu poročilu utemeljuje med drugim tudi z argumentom, da je za ugodno ohranitveno stanje sulca, zvezdogleda in platnice pomembno, da se območje razširjenosti teh vrst ohranja, populacije pa morajo ostajati povezane. Dodatek po mnenju ZRSVN ne utemeljuje v zadostni meri, kako se bo z izgradnjo jezov ter predvidenimi spremembami hidroloških, geomorfoloških in s tem povezanih ekoloških značilnosti vodotokov ohranjalo območje razširjenosti in povezanost habitatov vrst na območju Save s pritoki, vključno s Savinjo.

Prav tako ocenjujejo, da Dodatek ne poda ocene zmanjšanja prehranske baze za sulca v zadostni meri in s tem tudi velikosti vpliva na viabilnost populacije sulca v srednji Savi.

ZRSVN v svojem mnenju št. 3563-0055/2021-8 z dne 10. 10. 2023 izpostavlja, da okoljsko poročilo ne utemeljuje v zadostni meri, kakšen je delež izgube območja habitata vrst, velikost spremembe kakovosti habitata in fragmentacija habitata za sulca, zvezdogleda, platnico, upiravca, pohro, navadno nežico, kaplja, donavskega potočnega piškurja in blistavca v Savi ter njenih pritokih.

Prav tako poudarja, da je okoljsko poročilo pomanjkljivo pri oceni izgube dela biotske raznovrstnosti na obravnavanem območju DPN. Zaključki iz strokovnih podlag v nekaterih primerih niso ustrezno preneseni v okoljsko poročilo, vpliv na določene vrste ni obravnavan. Poleg tega ni jasno, koliko obrežne vegetacije bo odstranjene, kje in v katerih fazah gradnje.

Ocena vpliva na naravne vrednote je, kot ocenjuje ZRSVN, pavšalna in ne upošteva vseh možnih vplivov.

ZRSVN svoje mnenje sklene z oceno, da je okoljsko poročilo pomanjkljivo in neustrezno ter posledično ne omogoča korektne presoje vplivov izvedbe plana na naravo (biotsko raznovrstnost, naravne vrednote, varovana območja).

 

Slika 2: Ohranimo biotsko raznovrstnost srednje Save! Foto: Dejan Kerin

 

Zavod za ribištvo Slovenije v svojem mnenju št. 4200-1/2012-21  z dne 6. 11. 2023  ugotavlja, da pri pripravi vsebin Okoljskega poročila ni bilo upoštevano njihovo predhodno mnenje o izhodiščih za pripravo okoljskega poročila z dne 19. 10. 2021 (vsebinjenje).

Ugotavlja, da so »trditve v obravnavanem Okoljskem poročilu preveč posplošene. (…) Ugotovitve in trditve v zvezi z ribami vsebinsko niso strokovno podprte ali znanstveno utemeljene, pri čemer se pogosto na podlagi enega podatka ali ene raziskave posplošeno sklepa o vplivih na več ali vse vrste rib na celotnem območju DPN. (…) Nesprejemljivo je, da ocena sprejemljivosti posegov temelji na posplošenih opisih in trditvah, ki niso strokovno ali znanstveno podprti. Ugotavljamo tudi, da je na razpolago veliko znanstvenih virov (raziskave), ki bi jih bilo treba pridobiti, prebrati in njih zaključke upoštevati v postopku presoje vplivov na okolje.«

ZZRS izpostavlja tudi, da so nekateri kazalniki v poročilu neustrezni, opisi ocen vplivov na okolje pa pomanjkljivi in nedefinirani.

ZZRS nadalje izpostavlja, da se v Okoljskem poročilu premalo upošteva specifičnost območja (soteska reke Save), kjer na določenih odsekih zaradi nedostopnosti terena in omejitev metod za vzorčenje rib ni na razpolago veliko podatkov, kar pa ne bi smelo voditi v posploševanje glede stanja populacij ribjih vrst in njihovih habitatov na celotnem odseku reke Save znotraj območja DPN.

Poudarja, da je tako pri evidentiranju drstišč, kot tudi pri evidentiranju vrst rib potrebno upoštevati, da če njihova prisotnost ni evidentirana in je jasno, da je vzorčenje z razpoložljivimi metodami težavno, potem nezabeležena prisotnost še ne pomeni, da vrste na območju ni. Zato je potrebno upoštevati načelo previdnosti.

ZZRS nadalje izpostavi, da reko Savo na obravnavanem območju DPN poseljuje več kot 35 domorodnih vrst rib, pri čemer je vrednotenje posledic izvedbe plana na okoljske cilje izvedeno le za 4 vrste rib. V zvezi s tem poudarjajo, da je »okoljsko poročilo namenjeno širšemu vrednotenju in presoji vplivov kot dodatek za varovana območja, ki se osredotoča zgolj na zavarovane vrste. S tega vidika je predloženo Okoljsko poročilo izjemno pomanjkljivo

 

Slika 3: Kapelj je ogrožen! Foto: Marko Zupančič

 

Ugotavljajo tudi, da so cilji v obravnavanem okoljskem poročilu neustrezno določeni. ZZRS je predlagal, da bi morali okoljski cilji na območju posegov vključevati zagotavljanje ugodnega ohranitvenega stanja domorodnih vrst rib in njihovih habitatov, varovanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zagotavljanje povezanosti populacij ali preprečitev fragmentacije habitatov vodnih organizmov. Ti predlogi v okoljskem poročilu niso upoštevani.

Podobno, kot smo v svojih pripombah že večkrat izpostavili tudi DPRS, ZZRS ugotavlja, da v poglavju Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi kumulativni vplivi niso niti omenjeni, niti ovrednoteni niti presojani. ZZRS je na pomembnost vključevanja in ovrednotenja kumulativnih vplivov izvedbe obravnavanega DPN na ribe izdelovalca OP sicer opozoril že v predhodno izdanem mnenju št. 4200-1/2012-12 z dne 19. 10. 2021.

ZZRS zato v svojem mnenju predlaga izvedbo neodvisne študije kumulativnih vplivov na ribe, pri čemer naj bodo upoštevani rezultati do sedaj izvedenih raziskav na območju verige hidroelektrarn na spodnji Savi (od akumulacije HE Vrhovo do akumulacije HE Brežice).

Izpostavljajo, da za poseganje v pritoke reke Save v okoljskem poročilu ni opravljeno nikakršno vrednotenje ali presoja, prav tako tudi ni ovrednoten vpliv evtrofikacije kot posledice izvedbe in delovanja HE.

ZZRS ugotavlja tudi, da v okoljskem poročilu ni ustrezno obravnavana in presojana problematika tujerodnih ter invazivnih tujerodnih vrst rib in drugih vodnih organizmov. V dokumentaciji tudi ni prikazano in opisano, koliko drstišč bo izginilo ter kje. V celoti je tudi izpuščena problematika uničenja fitofilnih drstišč zaradi dnevnih nihanj pretoka vode (»hydropeaking«).

Glede ribjih stez ZZRS izpostavlja, da »V primeru navajanja, da je za zagotavljanje povezljivosti habitatov pomembna izvedba ustreznih prehodov za vodne organizme, je treba strokovno korektno pojasniti tudi, da ribje steze ne predstavljajo nobenega posebnega doprinosa, če se za določeno vrsto ustrezni habitati v akumulaciji ne nahajajo oz. bi z izgradnjo akumulacije izginili

In »(…) ribje steze (prehodi za vodne organizme) ne morejo nadomestiti izgube rečnih habitatov in so namenjene zgolj prehajanju preko prečnega objekta

ZZRS v svojem mnenju tudi zahteva, da se jasno in nedvoumno povzame ugotovitve javno dostopne študije z naslovom The Huchen Hucho hucho in the Balkan region (Freyhof in sod., 2015), v kateri je opisano, da so prehodi za vodne organizme večinoma neučinkoviti za prehajanje sulca.

ZZRS zaključuje, da je obravnavano Okoljsko poročilo z vidika sladkovodnega ribištva, varstva rib in njihovih habitatov vsebinsko in strokovno pomanjkljivo do tolikšne mere, da ne omogoča presoje vplivov predmetnega DPN na ribe, rake in njihove habitate. Ob upoštevanju neustreznosti Okoljskega poročila ZZRS ugotavlja, da vplivi izvedbe obravnavanega plana DPN na okolje niso sprejemljivi.

 

DPRS ostro nasprotujemo poslabšanju ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda ter poslabšanju stanja biodiverzitete srednje Save, ki bi jo povzročila izgradnja prvih tri HE na srednji Savi!

 

 

 

 

 

 

 


Ključne besede: Srednja Sava, hidroelektrarne






< nazaj na seznam novic