V Društvu za preučevanju rib Slovenije (DPRS), tj. društvo v javnem interesu ohranjanja narave, smo včeraj popoldne vložili mnenje in pripombe na postopek, s katerim želijo investitorji dobiti zeleno luč za izgradnjo Hidroelektrarne (HE) Mokrice na spodnji Savi. Ker so vplivi gradnje na naravo sedaj nenadoma ocenjeni kot škodljivi in torej nedopustni, investitorji zdaj uporabljajo postopek prevlade druge javne koristi, tj. koristi proizvodnje elektrike, nad javno koristjo ohranjanja narave.
Sotočje Krke in Save, območje načrtovane gradnje HE Mokrice. Avtor: Meho TokićV DPRS uvodoma podajamo splošno opazko, da je priloženo gradivo nepopolno in neustrezno (manjka denimo vrsta relevantnih raziskav), postopkovno pa nejasno in v delih po našem mnenju neustavno ter v nasprotju z EU zakonodajo, saj so – verjetno v vnemi čim hitrejše izpeljave postopka - določeni zakonsko nujni koraki kar preskočeni. Omenimo naj le en primer: manjka uradna ugotovitev pristojnega državnega organa, ki je nujna za sprožitev postopka prevlade, s katero je organ po predpisani metodologiji ugotovil, da je z vidika vplivov na okolje gradnja objekta HE neugodno ocenjena. Postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za HE Mokrice namreč pri Agenciji RS za okolje še poteka, določeni roki so na pobudo investitorja podaljšani do oktobra letos (!), hkrati pa se je na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) za isto gradnjo začel postopek prevlade javnih koristi, za začetek katerega pa je nujna končna ugotovitev, kot je končna zavrnitev okoljevarstvenega soglasja.
Za gradnjo HE Mokrice je prvič v zgodovini RS uporabljen postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. Pri tem izpostavimo, da v gradivu ni nikjer jasno navedeno, kaj ta druga javna korist je; iz gradiva gre sklepati na proizvodnjo elektrike in zagotovitev protipoplavne zaščite. Jasna navedba druge javne koristi pa je nujna, saj EU zakonodaja striktno zahteva preveritev in dokaze, da za njeno zagotovitev res ni drugih možnosti, kot je uničenje narave in varovanih območij (na območju HE Mokrice je območje Natura 2000). In taka preveritev ni možna, če investitor ni jasen, katero korist sploh želi zagotoviti. EU zakonodaja je sicer jasna: prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave ni mogoče uveljavljati, če za dosego ciljev plana ali posega obstajajo druge ustrezne rešitve z manjšimi vplivi na varovana območja – to jasno kažejo primeri odločitev Evropske komisije, ki ji morajo države priglasiti postopke prevlade. Za posege na območja s prednostnimi habitatnimi tipi in vrstami, kar območje Mokrice je, pa morajo celo pridobiti mnenje Evropske komisije. V prvi vrsti morajo biti nameni posegov, torej druga javna korist, ki opravičuje uničenje narave, jasno definirana. Če se upošteva, da bi HE Mokrice v optimalnih pogojih proizvedla cca. 1% letne porabe elektrike v RS, potem po mnenju DPRS nikakor ni utemeljeno dokazano, da ni možna alternativa tej proizvodnji. Okoljsko poročilo za NEPN prav tako nedvoumno navaja, da za zagotovitev protipoplavne zaščite nikakor ni potrebno graditi HE; še več, protipoplavna zaščita brez HE, samo s protipoplavnimi nasipi in razlivnimi površinami je cenejša, hkrati bi prispevala k izboljšanju ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda in biotske raznovrstnosti in s tem k blaženju podnebnih sprememb.
DPRS je v obsežnem strokovnem mnenju in pripombah, ki jih je poslal MOP, izpostavil še vrsto nedoslednosti in nejasnosti v dokumentaciji, ki so jo predložili investitorji v HE Mokrice na čelu z brežiškim podjetjem HESS – Hidroelektrarne na Spodnji Savi. V tem podjetju je bil pred zasedbo funkcije ministra za okolje zaposlen g. Andrej Vizjak - še več: v podjetju je bil zadolžen za projekt HE Mokrice. Da skuša zdaj kot minister ta projekt speljati, je po mnenju DPRS nedvoumno - nujno pa je, in tukaj bomo v DPRS vztrajali, da se prepreči uporaba vseh bližnjic, ki pomenijo veliko tveganje za naravo in so v nasprotju z EU zakonodajo in ustavo RS! Tudi v okviru anti-COVID19 zakonodaje so bile sprejete spremembe, ki naj bi omogočile pohitritev in poenostavitev izgradnje HE Mokrice in katerih spornost je delno že potrdilo Ustavno sodišče. V DPRS smo ministra zaradi njegovih potez prijavili protikorupcijski komisiji KPK.
Omenimo še, da smo DPRS kot stranski udeleženec v postopku prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave 28. 7. prejeli obsežno dokumentacijo, ki je v ključnih odsekih strokovno zelo pomanjkljiva (gre za cca. 3000 strani gradiv) z rokom zgolj 21 dni za opredelitev. Sredi avgusta smo zaprosili za podaljšanje roka ter za posredovanje študij, ki jih investitor navaja v Poročilu o vplivih na okolje in v Dodatku, a pozitivnega odgovora do včeraj popoldne nismo prejeli – prejeli smo ga na dan, ko se nam je iztekel prvotno določen rok in ko smo naše pripombe že oddali. Rok so nam podaljšali brez priloženih zahtevanih študij, katerih nima niti MOP, niti ZRSVN, katerega mnenje se prav tako pričakuje v tem postopku.