Primorska podust (Protochondrostoma genei) je v Sloveniji kritično ogrožena vrsta, ki je do leta 2003 veljala celo za izumrlo ribjo vrsto. Novejše raziskave so razkrile, da se je, v Jadranskem povodju nekdaj številčna vrsta, do danes uspela ohraniti (v pogojno viabilnem številu) le v dveh majhnih vodotokih v Brdih in sicer v reki Reki in njenem pritoku Kožbanjščku. Njen obstoj v omenjenih vodotokih pa danes visi na nitki po zaslugi regulacijskih del, ki so bila izvedena v letih 2017 in 2018 in so planirana tudi za leto 2019. Regulacijska dela se izvajajo na ustaljen način, ki ima za posledico popolno degradacijo habitata primorske podusti, saj zajemajo 100-odstotno odstranjevanje obvodne lesne vegetacije, utrjevanje brežin z lomljeno kamnino in ravnanje dna rečne struge, kar neizogibno privede do uničenja osnovnih habitatnih struktur in poletne presušitve omenjenih vodotokov. Dodatno težavo predstavlja še širjenje kmetijskih površin, zlasti vinogradov, ki nemalokrat segajo prav do vodotokov, brez predpisanih zelenih pasov (obvodne vegetacije). Seštevek vseh opisanih negativnih vplivov pa možnosti za preživetje te kritično ogrožene ribje vrste potiska proti vrednosti nič. Na podlagi terenskega ogleda pri DPRS tako zgroženi ugotavljamo, da je obstoj primorske podusti v Sloveniji postavljen pod velik vprašaj.
FOTO: M. Radovanovič
Naravovarstveni statusi primorske podusti:
- Uvrščena je na rdeči seznam Republike Slovenije v kategorijo EX, izumrla vrsta, to je kategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, ki so bile na območju Republike Slovenije dokazano navzoče v naravnih populacijah in so v preteklosti gotovo izumrle oziroma so bile iztrebljene na celotnem območju Republike Slovenije. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02 in 42/10).
- Zavarovana je z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16). Uvrščena je na Prilogo 1 – Seznam živalskih vrst, katerih živali so zavarovane in na Prilogo 2 – Seznam živalskih vrst, katerih habitate se varuje.
- Varuje pa jo tudi evropska zakonodaja in sicer je uvrščena na Prilogo II Habitatne direktive, kar pomeni, da je država članica bila dolžna za to vrsto razglasiti območja Natura 2000.
Zaradi alarmantnega stanja te vrste v Sloveniji so se v bližnji preteklosti že oglasili tudi nekateri strokovnjaki. Na uničevanje habitata primorske podusti sta leta 2016 opozorila Matija Radovanovič in dr. Metka Povž v članku z naslovom Kožbanjšček in njegove ribe včeraj, danes, jutri (Ribič, 7-8/2016, str. 205-207). Decembra 2017 je Marijan Govedič iz Centra za kartografijo favne in flore, posredoval na ministrstvo za okolje in prostor (MOP) Predlog za začasno zavarovanje Reke in Kožbanjščka po 50. členu Zakona o ohranjanju narave. Državni organi se na ta pisanja strokovnjakov niso odzvali.
DPRS smo oktobra letos opravili terenski ogled Reke in Kožbanjščka z italijanskim ihtiologom Egueniom Miottijem, ki spremlja primorsko podust v teh dveh vodotokih že 30 let. Opozoril je na močan upad te vrste po izvedbi regulacijskih del, dodatno je opozoril, da v omenjenih vodotokih živijo tudi druge ogroženie vrst rib, med drugim primorski globoček.
DPRS smo zahtevali od MOP, Agencije RS za okolje (ARSO), ZRSVN in ZZRS, da nam posredujejo v skladu z zakonom o informacijah javnega značaja njihove dokumente, ki omogočajo in usmerjajo način izvajanje regulacijskih del na Reki in Kožbanjščku. Od MOP smo prejeli odgovor, da odstopajo naš dopis ZZRS, od ARSO smo prejeli odgovor, da niso pristojni, od ZZRS in ZRSVN pa odgovore še pričakujemo. Prav tako smo DPRS posredovali zahtevo za dokumentacijo in vključitev DPRS v postopke za izdajo soglasij k posegom na Reki in Kožbanjščku tudi na Direkcijo RS za vode.
Delovanje naše države oz. dotičnih državnih inštitucij, ki zastopajo stroko nas resno skrbi, saj s tem ko dovoljujejo tovrstno uničevanje močno ogroženih vrst in njihovih habitatov kršijo več zakonov in tudi evropske direktive.
Po Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18), 14. člen, je (1) Rastlinsko ali živalsko vrsto je prepovedano iztrebiti. (2) Zniževati število rastlin ali živali posameznih populacij, ožati njihove habitate ali slabšati njihove življenjske razmere do take mere, da je vrsta ogrožena, je prepovedano.
Odstranjevanja obrežne vegetacije in seganje kmetijskih površin do vodotokov je v nasprotju z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15), ki v 14. členu določa: (1) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: priobalno zemljišče). (2) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča.
Krši se okvirna vodna direktiva, katere cilj je ohranjanje oz. zagotavljanje vodotokov v dobrem ekološkem stanju.
Krši se habitatna direktiva, katere cilj je ohranjanje vrst in njihovih habitatov v ugodnem stanju.
DPRS bomo naredili vse potrebno, da se vrsto in njen habitat ohrani!
< nazaj na seznam novic