SPOREN FINANČNI NADZOR MEDIJEV S STRANI ENERGETIKE

objavljeno v četrtek
31 december 2020, ob 07:23


V naravovarstvenem Društvu za preučevanje rib Slovenije (DPRS) ob koncu leta ponovno opozarjamo na veliko sistemsko težavo, to je na financiranje medijev s strani državne energetike. Ta sistemska težava ima negativne posledice zlasti v okoliščinah, kot jih imamo trenutno in ko tudi vladajoča politika ohranjanje narave razume kot birokratsko oviro za sporne mega investicije in odpravlja varovalke ter znižuje standarde varovanja narave in habitatov. Na strokovno javnost in zlasti na državne uradnike, pristojne za ohranjanje narave, apeliramo, naj naredijo vse, da preprečijo dodatno uničevanje in oškodovanje skupnega dobrega.

Državna energetika je ena najbolj bogatih panog. Ključni državni energetski skupini – Holding Slovenskih elektrarn (HSE) in Skupina GEN – letno obrneta kar štiri milijarde evrov[1] in sodita med investicijsko najmočnejše poslovne skupine v Sloveniji. Njune investicije, kot so hidroelektrarne, pomenijo velike posege v naravo in imajo velik vpliv ne le na omejene dele narave ter tam živeče populacije živalskih in rastlinskih vrst, pač pa vplivajo na širša območja, na celotne populacije ter na dinamiko in življenje celih rek, ki jih takšni posegi iz prostotekočih spremenijo v zajezene, prekinjene in razkosane.

V DPRS opozarjamo na pomembno znižanje standardov ohranjanja prostotekočih rek in habitatov v in ob njih zlasti po nastopu aktualnega ministra za okolje Andreja Vizjaka. G. Vizjak je bil pred nastopom ministrske funkcije zaposlen v državni energetski družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) v kateri je bil osebno zadolžen za projekt HE Mokrice. Ker projekta ni mogel speljati po takrat veljavni in z EU usklajeni zakonodaji ter postopkih, skuša zdaj kot minister »popraviti« zakonodajo v korist (konkretnim) investitorjem, in prilagoditi postopkovna pravila tako, da bo čim prej mogoč začetek projekta HE Mokrice, za katerega tudi stroka nesporno potrjuje izredno negativne vplive na naravo ter habitate v in ob Savi. Tak primer je poleg t.i. PKP zakonodaje (katero je deloma že zadržalo tudi Ustavno sodišče), predlog gradbenega zakona, ki je v obravnavi. Poteze g. Vizjaka kot ministra za pospešitev naravovarstveno izredno spornega projekta HE Mokrice so prijavljene tudi protikorupcijski komisiji (KPK).

V DPRS vidimo dodatno težavo, ki bo imela daljnosežne posledice, v medijskemu (ne)poročanju o potezah ministra oziroma v enostranskemu, nekritičnemu podpornemu poročanju o t.i. mega projektih, katerih gradnjo želi trenutna politična večina omogočiti mimo uveljavljenih standardov ohranjanja narave, glede spoštovanja katerih je v tej družbi do nedavnega obstajal širok konsenz.

Razlog za tako poročanje medijev je v dejstvu, da so številni slovenski mediji finančno odvisni od državne energetike. Bogate državne energetske družbe, ki se zavedajo moči medijev, medije na eni strani financirajo prek oglaševanja, dodaten denar pa jim dajejo v obliki sponzorstev (za izvedbo skupnih projektov za direktno ali prikrito promocijo energetike, npr.) in celo donacij. Ta nakazila delajo medijska podjetja finančno odvisna od energetike, posledično pa so mediji nekritično podporni projektom energetike – v nasprotnem izgubijo financiranje. Nekateri vplivni mediji, kot je največji časopis Delo pa so v lasti poslovne skupine, ki dela za energetiko, kot dobavitelj opreme in gradbeni izvajalec hidroelektrarn. Zaradi finančne odvisnosti od energetike in/ali poslovnih interesov lastnikov medijev posledično v osrednjih medijih ni objektivnih, več plastnih, kritičnih prispevkov o t.i. mega projektih energetike, kot so med drugim velike hidroelektrarne, in posledicah, ki jih prinašajo. Zaradi omenjene odvisnosti se o določenih pomembnih temah sploh ne poroča. Obstajajo redke izjeme, v nekaterih tiskanih medijih pa hidroelektrarnam nenaklonjene prispevke ne uvrstijo niti med pisma bralcev. Še zlasti močan finančni vpliv energetiki vzpostavijo pri lokalnih medijih, saj vedo, da je »nadzor« njihovega poročanja in utrjevanje enostranskega pozitivnega prikaza energetskih investicij zelo olajša izpeljavo projektov v lokalnem območju. Precejšnja »sponzoriranja« energetske družbe letos namenjano zlasti medijem iz območij ob Savi, kjer so načrtovane hidroelektrarne in kar je razvidno tudi iz spodnje tabele. Dejanski finančni tokovi iz energetike v medije so sicer bistveno višji, saj tabela ne zajema podatkov o oglaševalskih pogodbah in drugih finančnih razmerjih. Tako so denimo iz tabele izpuščena pogodbena nakazila (ker ne gre za sponzorstva ali donacije) družbe HESS Zavodu Neviodunum, ki izdaja izredno pomembni lokalni medij Posavski obzornik; letos je po podatkih baze Erar bilo skoraj 17 tisoč evrov teh nakazil. Bralci in gledalci medijev – ne nacionalnih in ne lokalnih - o finančnih navezavah z energetiki niso transparentno obveščeni in jih ne morejo upoštevati ob presoji vsebin. Dalje sponzorirani prispevki niso označeni in dajejo lažen prikaz realnega poročanja.

V tabeli povzemamo podatke o sponzorstvih in donaciji, ki so jih izbrane energetske družbe zgolj v letošnjem letu (2020) namenile izbranim medijskim družbam* in so jih kot podjetja v državni lasti dolžne razkriti po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.: 

ENERGETSKA DRUŽBA

MEDIJ

SPONZORSTVA / DONACIJE V LETU 2020 (datum sklenitve)

Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS)

Časnik Finance

3.500 EUR, sponzorstvo, 29.5.2020

Televizija Novo mesto

1000 EUR, sponzorstvo, 18.11.2020

Dravske elektrarne Maribor (DEM)

Časnik Večer

3.500 EUR, sponzorstvo, 16.6.2020

Radio Tednik Ptuj

1000 EUR, sponzorstvo, 21.9.2020

Koroški radio

2600 EUR, sponzorstvo, 27.8.2020

Radio City

1000 EUR, sponzorstvo, 20.10.2020

GEN energija

ePosavje MEDIA

6000 EUR, sponzorstvo, 30.11.2020

Časnik Finance

3000 EUR, sponzorstvo, 11.11.2020

5000 EUR, sponzorstvo, 30.9.2020

7500 EUR, sponzorstvo , 23.4.2020

Televizija Novo mesto

2500 EUR, sponzorstvo, 9.12.2020

2000 EUR, sponzorstvo, 19.11.2020

1000 EUR, sponzorstvo, 28.5.2020

Dolenjski list

1500 EUR, sponzorstvo, 16.4.2020

Montel Energetika.net

1500 EUR, sponzorstvo, 9.12.2020

2200 EUR, sponzorstvo, 4.3.2020

Holding Slovenske elektrarne (HSE)

Časopis DELO

10.000 EUR, sponzorstvo, 2.6.2020

VTV velenjski televizijski studio

7564 EUR, sponzorstvo, 25.8.2020

Časnik Finance

3000 EUR, sponzorstvo, 14.5.2020

Nova obzorja (Demokracija)

5000 EUR, donacija, 15.5.2020

ELES

Časnik Finance

17.700 EUR, sponzorstvo, 10.12.2020

8000 EUR, sponzorstvo, 28.1.2020

17.700 EUR, sponzorstvo, 28.1.2020

Časnik Večer

2500 EUR, sponzorstvo, 7.9.2020

Svet 24

20.000 EUR, sponzorstvo, 24.8.2020

 *niso poročane in zajete še vse transakcije do 31.12.2020. Vir podatkov so razkritja družb po ZDIJZ.

 

Vpliv energetike na medije in medijsko poročanje je nesporno velik. Enostranska, nekritična, prikrita ali celo navijaška medijska »obravnava« energetskih projektov, ki predstavljajo obsežne, trajne posege v našo naravo, so in bodo imele daljnosežne izredno negativne posledice. Narava se ne more braniti sama in ribe ne morejo na sodišče, tako da je odgovornost vseh, da ravnamo spoštljivo in z razmislekom o možnih alternativah pred vsakim uničujočim posegom v naravo. »Kupovanje« medijev je sicer le eden od načinov, s katerimi skuša državna energetika doseči svoje investicijske cilje, omeniti gre recimo vsaj še najemanje lobistično-svetovalnih podjetij. Tudi v luči vseh teh dejstev in očitne razlike v moči in sredstvih je dodatno politično in/ali finančno motivirano omejevanje naravovarstvenih nevladnih organizacij v formalnih postopkih, v katerih se odloča o investicijah, povsem nedopustno in bo imelo dolgoročne negativne vplive, ki jih bomo lahko prepoznali morda šele, ko bo že (pre)pozno.



[1] Čisti prihodki od prodaje skupine HSE so v letu 2019 znašali 1,7 milijarde evrov, prihodki Skupine GEN pa 2,2 milijarde evrov.

 


Ključne besede: HSE, HESS, Andrej Vizjak, energetika, mediji, finance






< nazaj na seznam novic