NEPN-DILEMA VAROVANJE ZDRAVJA ALI VAROVANJE NARAVE

objavljeno v četrtek
24 oktober 2019, ob 10:48

Priloge:

Odgovori Ministrstva za infras... (pdf)

V Društvu za preučevanj rib Slovenije (DPRS) smo zadovoljni, da je Ministrstvo za infrastrukturo pri popravku osnutka Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) upoštevalo določene predlagane spremembe, do konca pa bomo vztrajali pri zahtevah, ki preprečujejo pomembno poslabšanje stanje narave, vrst in habitatov ter našega življenjskega okolja.

csm_skupinska_2576d17854.jpg V okviru posvetovalnega procesa za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS) je Ministrstvo za infrastrukturo izvedlo prvo v nizu delavnic. F:MzI
20191023NEPN2.jpg

DPRS je že aprila letos Ministrstvu za infrastruktro, ki je pristojno za pripravo NEPN, posredovalo pripombe na osnutek NEPN, zaradi neodziva pa je DPRS 25. septembra Ministrstvo pozvalo, naj  se do pripomb DPRS opredeli. V DPRS smo v pozivu izrekli tudi določene kritike na račun postopka sprejemanja NEPN. Denimo kritiko, da je ministrstvo septembra letos objavilo novo verzijo osnutka NEPN le dva dni pred javno predstavitvijo, zaradi česar se javnost oz. nevladne organizacije nismo mogle kakovostno pripraviti na predstavitev čez 200-stranskega dokumenta, in kritiko na račun t. i. vsebinjenja oziroma posveta o pripravi izhodišč za celovito presojo vplivov NEPN na okolje, ki ni odprl relevantne in demokratične razprave. »Načinu nastajanja NEPN, kjer je javnost vključena le navidezno – ni pa slišana in upoštevana, nasprotujemo,« smo po vsebinjenju opozorile organizacije, ki sodelujemo v kampanji Rešimo Muro! (več o tem: NEPN ne sme postati seznam želja (elektro)gospodarstva!).

Ob tem nas v DPRS presenečajo navedbe uslužbencev Ministrstrstva za infrastrukturo v odgovoru (v celoti je objavljen spodaj), kako predstavniki DPRS na določenih posvetih niso ostali do konca ali se jih niso udeležili. Uslužbence ministrstva želimo spomniti, da je DPRS nevladna organizacija (društvo), ki deluje v javnem interesu ohranjanja narave. Naše poslanstvo je varovanje domorodnih vrst rib in njihovih habitatov in v to poslanstvo se prostovoljno angažirajo člani društva. V svojem času, s svojimi sredstvi.  DPRS se že od leta 2015 angažira pri državnih energetskih strategijah (Energetski koncept Slovenije, Akcijski načrt za obnovljive vire energije, NEPN) in vlaga pripombe in predloge! Z večino zahtev se DPRS ponavlja že vsa leta na vseh delavnicah in javnih predstavitvah strategij, ki posegajo v vode in habitate v in ob njih. V DPRS pošiljamo dopise na dopise na državne institucije, se borimo za statuse stranskega udeleženca v postopkih, do relevantnih podatkov moramo pogosto priti s pritožbami in z intervencijami urada informacijske pooblaščenke, pogosto moramo v zadevah vlagati tožbe (vse smo do zdaj dobili!). Vse to počnemo kot nevladna organizacija, prostovoljno tudi v aktualnem primeru sprejemanja NEPN, ki je strateški dokument izrednega pomena  – zato vse moči, tako kot mnoge druge okoljevarstvene in naravovarstvene organizacije, usmerjamo in bomo usmerili v to, da bo v končni različici vključeval ohranitev narave in naravnih habitatov! 

 

Ključne pripombe na NEPN

Vse pripombe DPRS prvi osnutek NEPN in odgovori Ministrstva za infrastrukturo nanje so vidni iz pripetega originalnega dopisa Ministrstva za infrastrukturo, v nadaljevanju pa izpostavljamo nekaj ključnih zahtev, ki naslavljajo tudi že popravljen, septembra objavljen osnutek NEPN (verzije so vidne TUKAJ).

V DPRS vztrajamo in ponavljamo, da dodatnih hidroelektrarn (HE) ne smemo graditi!

Upoštevajoč vplive gradenj HE na naravo in okolje opozarjamo – in to je prioritetni vidik -, da imajo vsi projekti gradnje HE na naravo in okolje bistven oz. uničujoč vpliv. To potrjuje vsa relevantna sodobnejša strokovna literatura. Tudi prof. dr. Mihael J. Toman je v oddaji Studio City (RTVSlo, 1.4.2019) povedal, da je stroka že na globalni ravni jasno povedala, da so HE uničujoče za ekosisteme in da HE niso več vprašanje stroke, ampak samo politike. Žal pa v DPRS zaznavamo izjemno velike pritiske energetskih lobijev na državni aparat oz. politike, kar je alarmantno!

Kot del teh pritiskov v DPRS razumemo tudi vztrajanje v obstoječem osnutku NEPN v delu, ki  govori o načinu doseganja cilja – ta je vsaj 27 % obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije leta 2030: »Da bi dosegli ta cilj, bi bilo treba izvesti tudi projekt izgradnje HE, za katere je verjetno, da bo njihov vpliv na naravo ocenjen kot bistven. V kolikor bo za te HE vpliv na naravo v okoljskem poročilu v okviru priprave DPN ocenjen kot bistven, bo treba v postopku nadaljnje priprave DPN izvesti postopek prevlade javnega interesa varovanja zdravja oz. podnebja/rabe OVE nad javnim interesom varovanja narave, kar pa v Sloveniji v preteklosti še ni bilo storjeno, zaradi česar ni mogoče napovedati trajanja postopkov in končnega rezultata.« 

V DPRS menimo, da nikakor ne gre tehtanje med javnim interesom varovanja zdravja oz. podnebja in med javnim interesom varovanja narave ter da se interese energetsko-gradbenih lobijev nikakor ne sme prevajati kot javni interes varovanja zdravja oz. podnebja! Če država varovanje zdravja oz. podnebja v tem kontekstu zoži le na nujno zmanjšanje uporabe fosilnih goriv in izpustov toplogrednih plinov, opozarjamo, da alternativne rešitve za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za 15 % obstajajo in jih je veliko, medtem ko  alternativ za vire pitne vode, doseganje dobrega ekološkega stanja voda, doseganje ugodnega stanja vrst in habitatov, ni.  V DPRS tudi opozarjamo, da Slovenijo ne zavezujeta le cilja doseganja deleža obnovljivih virov energije v končni porabi (27 % do 2030) in znižanja emisije toplogrednih plinov (-15 % do 2030), ki sta eksplicitno zapisana v NEPN, pač pa bi moral NEPN vključevati tudi druge cilje - zlasti dobro ekološko stanje voda, ugodno stanje vrst in habitatov. Alarmantno je namreč dejstvo, da si državne inštitucije prizadevajo dajati prednost energetiki pred pitno vodo in zagotavljanjem dobrega ekološkega stanja voda! Zlasti zaradi načrtovanih gradenj hidroelektrarn bomo cilj doseganja dobrega ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda dosegali le 18 % namesto 100 %! Med alternativami izgradnji HE v NEPN pogrešamo predvsem konkretnejše ukrepe na področju zmanjšanje porabe energije, v prometu, zlasti letalstvu in preusmeritvi na železnico, ter v energetsko potratni industriji, in konkretne izračune možnih prispevkov vseh alternativ! Pred izgradnjo kakršnihkoli novih proizvodnih kapacitet – zlasti takih, ki nepopravljivo posegajo v naravo, je nujno upoštevati vse alternativne rešitve, vključno z možnostmi zmanjšane porabe energije, preverijo naj se možnosti mednarodnih projektov, ki jih EU podpira! Z gradnjo HE se uničuje prvovrstna kmetijska zemljišča, ki so pogoj samooskrbe s hrano in prehranske varnosti, in ta kontekst je nujno upoštevati v presoji gradnje HE. Stopnja samooskrbe s hrano je v Sloveniji bistveno nižja kot samoooskrba z elektriko, kar je zaskrbljujoče.

Slika 1: Sklep Urada za upravljanje z vodami, Direkcija RS za vode, v primeru ocenjevanja vplivov izgradnje HE Hrastje-Mota na površinske in podzemne vode. Št. dokumenta 35001-745/2016-6 z dne 27. 1. 2019.

V DPRS zgoraj citiran zapis razumemo tudi kot napoved, da se utegne tehtanje »javnih« interesov zgoditi že pri HE Mokrice, za izgradnjo katere Agencija RS za okolje (ARSO) v ponovnem postopku (še) ni izdala zelene luči. Spomnimo; Upravno sodišče je spomladi letos razveljavilo prvotno izdano okoljevarstveno soglasje zaradi vsebinskih in procesnih napak pri ARSO. V DPRS ugotavljamo, tudi na podlagi javno dostopnih mnenj strokovnih institucij, da se v ponovljenem postopku nesporno potrjuje, da negativnih učinkov izgradnje HE ne bo možno ustrezno omiliti ali izravnati z nobenimi ukrepi. Gradnja HE Mokrice, s katero bi po optimalnem scenariju dobili 1 % letno porabljene elektrike v RS, bi namreč imela uničujoč vpliv na nekatere vrste območij Natura 2000 Spodnja Sava in Krka s pritoki (npr. platnica, zvezdogled), uničeno bi bilo celotno območje Natura 2000 Spodnja Sava (sprememba rečnega ekosistema v jezerski), uničena bi bila celovitost območja Natura 2000 Spodnja Sava in povezljivost med območji Natura 2000 Krka s pritoki, Sotla s pritoki, Spodnja Sava in Sava iznad Zagreba, uničena bi bila vsa zadnja drstišča v območju Natura 2000 Spodnja Sava in drstišče na sotočju Krke in Save. V primeru izgradnje HE Mokrice bi akumulacija zasedla cca. 290 ha, od tega kmetijskih zemljišč cca. 180 ha, pri čemer niso še vštete površine za izravnavo in omilitev vplivov.

V DPRS vztrajamo, da bi NEPN kot ključen strateški dokument moral vsebovati razglasitev t. i. izključitvenih območij, torej območij, ki ne bodo predmet energetske izrabe. Eno takih je nedvomno reka Mura, ki je po biotski raznovrstnosti najbogatejše območje v Sloveniji, je uvrščeno v območje Natura 2000 in razglašeno za biosferno območje pod okriljem Unesco. V zadnjem osnutku NEPN že piše, da »Mura ne bo več predstavlja vir, ki ga lahko Slovenija uporablja za dosego ciljev obnovljivih virov energije (OVE) do 2030«, potreben pa je uraden seznam izključitvenih območij v NEPN. V DPRS menimo, da bi izključitvena območja morala biti najmanj vsa območja Natura 2000! Čeprav bi strategija države morala biti ohraniti še vse zadnje prosto tekoče dele rek in pristopiti k aktivnostim za izboljšanje njhovega stanja, kar določa tudi Okvirna vodna direktiva. DPRS ostro nasprotujemo vsem novim HE!    

V DPRS pozdravljamo, da obstoječi osnutek NEPN ne vsebuje več definicije, ki jo je vključeval prvotni osnutek iz decembra lani, in sicer da »vodna energija omogoča izredno hiter in ekonomsko ugoden odziv na spremembe povpraševanja po električni energiji, zato bo še naprej obdržala vodilno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega in zanesljivega obratovanja elektroenergetskega sistema.« Nikakor namreč ne moremo govoriti o »ekonomski ugodnosti«, če podatki kažejo, da je letna stopnja povrnitve investicije pri HE manjša od 2 % in je torej doba povrnitve investicije cca. vsaj 50 let. K temu je potrebno prišteti še sredstva, ki bi jih hidroenergetiki morali vlagati v sanacijo nastale škode zaradi HE, zlasti za sanacijo mulja in vplivov na podtalnico, kar se trenutno dogaja na Dravskem polju zaradi verige HE na Dravi in na Muri zaradi HE v Avstriji, ter na Dravi, Savi in Soči zaradi slovenske energetike.

V DPRS pozdravljamo, da so na Ministrstvo za infrastrukturo kot zanimivega ocenili predlog vzpostavitve finančnega sklada za nevladne organizacije in civilne iniciative, prek katerega bi se lahko naročile neodvisne okoljske študije. Trenutno stanje v Sloveniji je alarmantno, saj izdelovalci okoljskih poročil in študij, ki so naročene s strani investitorjev, poročila praviloma pripravijo v korist naročniku-plačniku. To je nedopustno, saj so nujne strokovne in neodvisne okoljske študije!  Na Ministrstvu za infrastrukturo obljubljajo, da so pobudo upoštevali pri predlogu ustanovitve Podnebno energetskega sveta, ki bo zagotavljal podporo pravočasnem in transparentnem odločanju o gradnji ključnih novih objektov: »Glede na odzive ključnih deležnikov (vključno z nevladnimi organizacijami) bo ukrep dodatno razdelan v smeri zagotavljanja sistemske podpore za izdelavo neodvisnih študij.«


Ključne besede: NEPN, MzI, DPRS, okoljska presoja




< nazaj na seznam novic