RIBIŠKE DRUŽINE SVARIJO PRED GRADNJO HE - SAVA

Ribiške družine svarijo pred gradnjo HE – razen plačanih

Ribje steze - pridobitev za ribe in ribiče, Posavski obzornik 30. 5. 2019

Direktor državne družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) je v zadnjem času javno večkrat kritiziral društva oziroma nevladne organizacije, še zlasti je kritiziral Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS), ki je vložilo tožbo zoper izdano okoljevarstveno dovoljenje ARSA za gradnjo HE Mokrice in tožbo dobilo. Upravno sodišče je namreč pritrdilo, da je dovoljenje nezakonito. Zaradi tega dejstva je bentenje in blatenje DPRS s strani direktorja HESS Bogdana Barbiča bizarno. A očitno Barbiča ne motijo vsa društva ali neprofitne, nevladne organizacije  – zlasti ne tiste, ki jih z javnim denarjem financira HESS, Barbič (kot direktor je odgovorna oseba HESS) pa jih uporablja za promocijo svojih načrtov.

Konkretno. V Posavsem obzorniku iz 30. 5. 2019 je bil v rubriki Okolje in prostor promocijski članek (da gre za oglas ni bilo nikjer eksplicitno zapisano) z naslovom Ribiške steze - pridobitev za ribe in ribiče, v katerem predstavniki treh ribiških družin – Sevnica, Brestanica - Krško in Brežice – hvalijo  ribjo stezo, torej umetno ustvarjen obvod ob jezu hidroelektrarne, ki naj bi omogočal prehod rib iz struge nad jezom v strugo pod jezom. »Ureditev akumulacijskih bazenov in ribjih stez je za nas, ribiče, zelo pozitivna,« v oglasu recimo pove gospodar ribiške družine Brstanica-Krško.

Primeri, ki govorijo nasprotno

Take trditve in podpora v promocijskemu oglasu za gradnjo HE je nenavadna. Namreč trditi, da ribja steza deluje, brez izvajanja monitoringa rib, je popolnoma neresno in zavajujoče. V Sloveniji nimamo znanega primera delovanja ribje steze. V ribji stezi na Blanci so ugotavljali prehodnost podusti, pri čemer so ugotovili, da niti en osebek ni prešel skozi obvodno strugo/ ribjo stezo. Prav tako monitoringi na gorv vodno že obstoječih hidroelektrarnah kažejo, da se populacije rečnih vrst rib zmanjšujejo, nekatere celo izginejo. 

Vir: https://www.posavskiobzornik.si/arhiv-obzornikov/2019/1119

Naklonjenost ribiških družin ob Savi nad posegi v prostotekočo reko in naravo, je milorečeno nenavadna. In sicer zaradi mnogih primerov, ki potrjujejo negativne učinke HE in jezov na ribe in ki so jih izkusile in jih doživljajo sestrske ribiške družine iz občin ob reki Dravi, ki je prepredena s HE. Zgovoren primer je zveza ribiških družin Maribor, ki je pred nekaj leti prek odškodninske tožbe zahtevala od družbe Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki upravlja HE na Dravi, 327 tisoč evrov odškodnine zaradi množičnega pogina rib aprila 2013 pri jezu v Melju. Ribiška družina je DEM očitala, da so »z znižanjem gladine v času drstenja pomorile skoraj tri tone rib, zlasti vrsto podust«. O tem je denimo poročalo tudi Delo: https://www.delo.si/novice/slovenija/ribiska-druzina-maribor-za-pogin-rib-krivi-dravske-elektrarne.html?fbclid=IwAR2A54HSZE9-o1H2ghyMn4ADC1u11vkihxokupOt-XPQTAE-xQ-zEJAonWs

Posledica tožbe je bil kompromis – ribiške družine so umaknile tožbe zoper DEM, v zameno pa dosegle sklenitev sporazumov z DEM, katerih predmet je »ureditev medsebojnih pravic in obveznosti vezanih na varovanje okolja, ki se nanaša na ohranjanje in obnovo ribje populacije na območju koncesije ter izvajanje in financiranje omilitvenih ukrepov nadomestne vzreje in vlaganja rib (v nadaljevanju: omilitveni ukrepi) na območju reke Drave v ribiškem okolišu v upravljanju ribiške družine...". Sporazumi DEM zavezujejo k plačilu do 74.0000 EUR letno, kar za šest let sklenitve pomeni  440.000 EUR. Predsednik zveze ribiških družin Maribor Bojan Javornik je povedal, da pa ta denar ne nadomesti škode v celoti, ki jih hidorelektrarne povzročijo ribiškim družinam.

Tudi drugi primeri negativnih vplivov HE objektov na reko, ki so  tudi  prišli v javnost, mečejo čudno luč na naklonjenost omenjenih ribiških družin ob Savi do načrtov HESS oziroma hidroelektrarn. Denimo avgusta 2008 je portal eposavje.com poročal o testiranjih opreme za HE Brežice, citiral investitorja, ki je opozarjal krajane na previdnost zaradi nihanj gladine reke Save – ki da je »predvidena tudi v okviru rednega obratovalnega režima« ter poročal o konkretni reševalni akciji, s katero so reševali ribiča, ki ga je na Savi »presenetil nenaden dvig gladine reke«. (več: http://arhiv.eposavje.com/gospodarstvo/hidroelektrarne-na-spodnji-savi/30392-na-he-brezice-testirajo-agregate-in-opozarjajo-na-nihanja-save.html)

HESS plačuje

Ob omenjeni nenavadni naklonjenosti gradnji hidroelektrarn s strani ribiških družin iz občin ob Savi (Sevnica, Brestanica - Krško in Brežice) ne gre spregledati dejstvom, da je HESS zelo pomembna financerka omenjenih ribiških družin, pa tudi Posavskega obzornika.

Podatki  baze protikorupcijske komisije Erar namreč razkrivajo tudi, da je ravno HESS največji »javni financer« RD Brestanica- Krško, od novembra 2014 ji je nakazal 26.501 EUR. (Med 12 financerji te ribiške družine so sicer še tri energetski: Infra, Gen Energija in Termoeleketrarna Brestanica). Rahlo nižji znesek, to je 24.800 EUR je HESS v istem času nakazal Ribiški družini Brežice (od tega januarja letos 6.000 EUR) in še 23.000 EUR Ribiški družini Sevnica (dodatnih 5.500 EUR so prejeli še od Elesa). Skupaj so torej tri ribiške družine, ki sodelujejo pri promociji HE na Savi, od konca 2014 prejele dobrih 74 tisoč evrov. HESS hkrati sam razkriva, da je denimo februarja letos dal 2.000 EUR sponzorstva Ribiški zvezi Slovenije.

Ob tem omenimo, da je HESS tudi pomemben financer izdajatelja Posavskega obzornika, ki ga HESS uporablja za promocijo v lokalnem okolju. Namreč izdajatelj, to je zavod Neviodunum je, kot navaja sam zase, neprofitna organizacija (Barbiča verjetno ne moti...) , ki »deluje na področju medijev, kulture, odnosov z javnostmi, založništva, izobraževanja in drugih. S svojimi dejavnostmi prispeva k dvigu kvalitete življenja predvsem v Posavju, tj. v občinah Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Radeče in Bistrica ob Sotli.«

HESS je od novembra 2014 nakazal zavodu Nebiodunum čez 92 tisoč evrov, kaže baza protikorupcijske komisije Erar, nazadnje junija letos 3.888 EUR.

 

Dodatna pripomba:

DOPPS je izvedel pregled realizacije nadomestnih habitatov in omilitvenih ukrepov na primeru HE Brežice (Ploj A. December 2018)[1]. V poročilu je z besedo in sliko predstavljenih 30 omilitvenih ukrepov, ki so bili sprejeti v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Brežice, ki se navezujejo na naravovarstvo. V načrtu je bila izgradnja 6 nadomestnih habitatov ter 24 ostalih omilitvenih ukrepov, ki so povezani z naravovarstvom in bi nadomestili habitate, kateri so bili izgubljeni na širšem območju gradnje HE Brežice. Na terenu je bilo opaženo, da omilitveni ukrepi niso bili izvedeni (izkopavanje gramoza na mestu NH1 in NH2 še vedno poteka) ali pa so bili izvedeni zelo slabo in niso vzdrževani (večina zasaditev je propadla in jo je potrebno sanirati, gnezdilni otoki za čigre se zaraščajo, gnezdilne stene za vodomca (Alcedo atthis) so popolnoma neprimerne zanj, itd). Monitoringi in spremljanje populacij, kateri bi pokazali učinkovitost omilitvenih ukrepov se ne izvajajo, kljub njihovi obvezni izvedbi. /.../ Opravljen je bil tudi izračun izgube habitatnih tipov po gradnji HE Brežice. Rezultati so pokazali, da je 5 habitatnih tipov bilo popolnoma uničenih, še 7 habitatnih tipov pa je bilo uničenih v obsegu 80 % ali več. Popolnoma uničeni so bili pomembni habitatni tipi kot so navadna trstičja in opuščene gramoznice, kljub nujnosti, pa nadomestni habitati, ki bi nadomestili te vrste habitatnih tipov, še vedno niso bili izvedeni. /.../ Z izgradnjo HE Brežice je Slovenija tako izgubila edino znano gnezdilno kolonijo kvakača pri nas. Povzetki ocene ustreznosti nekaterih ukrepov opredelejnih v Uredbi o DPN za območje HE Brežice: člen 7.4 Oblikovanje manjših zalivov (sipine, tolmuni): »Zalivi so bili izvedeni (Slika 3), vendar ni bil upoštevana usmeritev o hidrolomorfološki razgibanosti zalivov, zato ne zagotavljajo funkcije sipin in tolmunov. Uspešnost izvedbe ukrepa opredeljenega v členu 11.1: »Prehod za vodne organizme je bil izveden, prav tako vse mikrostrukture v samem prehodu, vendar je tako kot na vseh delih, kjer je bilo zasajeno rastje, tudi na tem delu vse propadlo in se posušilo. Nujno bi bilo potrebno izvesti ponovno zasaditev in pred tem po potrebi zagotoviti ugodne razmere na rastišču. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se v predelu prehoda za vodne organizme, ki poteka skozi nasip, nabira večja količina odpadkov. Prehod je bil zgrajen, potrebna pa je popolna sanacija zasaditve. Da bi se dokazala dejanska funkcionalnost prehoda za vodne organizme, bi bilo potrebno izvesti monitoring.« Ukrep iz člen 11.3: »Ureditev izlivnih delov se še izvaja in še ni končana.« itd. Od 30 ukrepov določenih v Uredbi sta samo dva bila ocenjena z »ukrep je bil izveden in je funkcionalen«, pet »ukrep ni bil izveden«, sedem »ukrep je bil izveden, vendar je nefunkcionalen«, 11 »ukrep je bil izveden, je delno funkcionalen, ni vzdrževan, potrebna je sanacija.«, trije »v fazi izgradnje« in dva »ni informacij o izvedbi.«. Podatki so alarmantni.