ŠKODLJIVI VPLIVI HE NA VODOTOKE IN NJIHOVO OKOLICO

objavljeno v ponedeljek
18 februar 2019, ob 10:14

Hidroelektrarne med laično javnostjo veljajo za okolju dokaj neproblematične. Pa je temu res tako? Dolgoletna opažanja in raziskave razkrivajo, da temu še zdaleč ni tako. Hidroelektrarne imanjo namreč na vodotoke in ljudi, ki živijo ob njih, številne škodljive vplive. Mnogi od teh na prvi pogled niso opazni, saj se v popolnosti izrazijo šele z velikim časovnim zamikom.

25531917_1927213617305998_609843185484977944_oSP.jpg FOTO: S. Prijatelj
25542755_1927213910639302_5441770868728638377_oSP.jpg 25487632_1927212417306118_38384401710980157_oSP.jpg 20180421_164211oMZ.jpg 20507642_1768724879821540_7357395700867623618_oSP.jpg 22550201_1927213193972707_4840705335713056137_oSP.jpg 25487582_1927210997306260_6197831144103639094_oSP.jpg 25488285_1927261443967882_7777540281112522914_oSP.jpg 25532135_1927212900639403_8718870649818520981_oSP.jpg 25586797_1927212693972757_3596577775901997619_oSP.jpg 25586937_1927212960639397_539388699887775763_oSP.jpg 25587712_1927211993972827_3187704374919555077_oSP.jpg 25626828_1927213443972682_566531510538284189_oSP.jpg 32744177_2099469003413791_8710872607538282496_nSP.jpg 33776017_2113575405336484_2701008351524814848_nSP.jpg 33847439_2113575398669818_867845854948491264_nSP.jpg DSC_7950LRSavaunderHPPBrezice.MZ.jpg o_DeloFoto2014092214371643607700_1024.DELO.jpg

Hidroelektrarne večinoma gradijo v verižnih sklopih, katerih skupni učinki se potencirajo in močno presegajo vpliv posamezne hidroelektrarne. Obstaja velika verjetnost, da vseh negativnih vplivov hidroelektrarn sploh še ne poznamo. Spodaj navajamo tiste, katerih posledice so že vidne tudi na naših rekah.


Hidroelektrarna (HE) Brežice zgrajena septembra 2017 na spodnji Savi. FOTO: M. Zupančič

1. Kopičenje mulja. Ko je govora o hidroelektrarnah moramo takoj navesti, da do danes nikjer na svetu niso iznašli tehnološke rešitve za sprotno in neškodljivo odplavljanje mulja, ki se v velikih količinah kopiči v akumulacijah pred hidroelektrarniškimi jezovi. Mulj je močno obremenjen s težkimi kovinami in drugimi za zdravje ljudi in živali škodljivimi onesnažili. Sčasoma se nabere v enormnih količinah, česar ni mogoče preprečiti ali zaustaviti, kopičenje mulja znotraj akumulacij je namreč neprekinjen in trajen proces!


Po zaslugi delovanja drhidroelektrarn je Drava močno zamuljena. Fotografirano decembra 2017 po izpraznitvi akumulacije HE Mariborski otok. FOTO: S. Prijatelj

2. Povečana poplavna ogroženost velikih razsežnosti. V krajih ob reki je zaradi kopičenja mulja, ki jemlje neto volumen hidroelektrarniških akumulaciji, povečana poplavna ogroženost velikih razsežnosti. Spomnimo se katastrofalnih poplav vzdolž reke Drave, ki so bile novembra leta 2012 povzročene prav s tega naslova!


Vir: http://www.delo.si.

3. Produkcija toplogrednih plinov. Mulj, ki se kopiči v akumulacijah, predstavlja substrat za produkcijo izdatnih količin metana in ogljikovega dioksida. Novejša spoznanja razkrivajo, da tudi iz tega vidika hidroelektrarne niso neoporečne, kot jih želijo predstavljati finančno motivirani zagovorniki gradnje hidroelektrarn.

4. Pregrevanje vode. Zaradi upočasnjenega toka vode in velikh količin mulja, ki učinkovito absorbira in akumulira toploto, se voda v rekah s hidroelektrarnami močneje pregreva, kot v tistih, ki hidroelektrarn nimajo.

5. Znižanje nivoja podtalnice. Podtalnica se nad hidroelektrarniškim jezom sprva dvigne, sčasoma pa najde nove poti in na dolgi rok začne upadati.

6. Prekinjeno je premeščanje rečnih sedimentov. Veliki hidroelektrarniški jezovi onemogočajo premeščanje rečnih sedimentov, med drugim tudi produ, s čimer je reki odvzet osnovni ekološki mehanizem, za ohranjanje njene vitalnosti. Pod jezom se rečna struga postopno poglablja, čemur sledi upad nivoja podtalnice! Posledice se v celoti izrazijo z velikim časovnim zamikom in se na dolgi rok pokažejo v oteženi oskrbi s pitno vodo, povečani pojavnosti dolgotrajne suše na okoliških kmetijskih zemljiščih, izrazito zmanjšani biotski pestrosti reke in njeni popolni kanalizaciji.

7. Uničenje rečnega in obrečnega habitata. Rečni habitat je na območju akumulacije popolnoma spremenjen (za rečne vrste uničen), vplivi zajezitve pa se kažejo še daleč izven območja same hidroelektrarne. Rečne vrste, ki so vezane na prost pretok vode in za naše reke značilno kamnito-prodnato podlago, izginejo že zaradi izgube teh dveh fizikalnih dejanikov. Veliki hidroelektrarniški jezovi preprečujejo premeščanje rečnih sedimentov, kar botruje izginotju prodišč in poglabljanju struge pod jezom. Nad jezom se v velikih količinah kopiči mulj, ki znotraj akumulacije v debelem sloju prekrije prvobitno kamnito-prodnato podlago in njeno rastlinsko obrast. Za rečne živali to pomeni trajno izgubo skrivališč, pasišč, drstišč in drugih ekoloških niš, značilnih za prvobitno prosto tekočo reko. Mulj zmanjšuje neto volumen akumulacije, zato ga v okviru občasnih vzdrževalnih del odplavljajo iz akumulacije, s čimer pa je dodatno povzročena še daljnosežna zamuljenosti reke daleč proč od same akumulacije. Odplavljen mulj med drugim povzroča dolgotrajno močno povečano kalnost vode, odmiranje vodnega rastlinstva, izgubo skrivališč in izgubo drstišč. Prizadete so tako litofilne, kot fitofilne drstnice, saj mulj prekrije vse tipe podlage z obrastjo vred. Zaradi relativno dolge življenjske dobe ciprinidnih vrst rib, se negativni vplivi na njih v celoti izrazijo šele po večih desetletjih po izgradnji hidroelektrarn. Uničenje habitata pa se kaže tudi na obalnem delu reke. Trajno izginejo peščene sipine in drugi obalni habitati na katere je vezan obstoj specifičnih rastlinsko-živalskih združb. Razmnoževanje nekaterih vrst ptic in drugih živali je vezano izključno na prodnate rečne sipine in strme obalne stene, ki na vplivnem območju hidroelektrarn izginejo. Hidroelektrarne imajo tako uničujoč vpliv na celoten rečni ekosistem.


Zaradi mulja je Drava bolj podobna beli kavi, kot reki. Vanjo se izliva Bistrica, ki opravičuje svoje ime. Fotografirano pri Muti, avgust 2017. FOTO: S. Prijatelj

8. Vsakodnevni množični pogini prebivalcev rečnih plitvin. Sodobne metode krmiljenja hidroelektrarn, ki zagotavljajo večji izplen pri proizvodnji električne energije, povzročajo nenaravno hitra in pogosta nihanja nivoja vode v reki. Takšna nihanja se lahko dogajajo celo v 15 minutnih intervalih! Zaznati jih je mogoče tako v akumulaciji, kot v strugi pod njo. Nivo vode se sunkovito zniža in prebivalci rečnih plitvin (ribe, ribje mladice, ikre, raki, školjke in drugi) ostanejo na suhem, kjer so izpostavljeni izsušitvi in plenilcem. Ribiči na reki Dravi so takšne pogine tudi dokumentirali.


Zaradi naglega nihanja nivoja vode, ki ga povzročajo s sodobnim krmiljenjem hidroelektrarn, prihaja do množičnih poginov. Fotografirano na reki Dravi. FOTO: S. Prijatelj

9. Ogrožena je varnost ljudi. Nenadna nihanja vodne gladine poleg živali ogrožajo tudi varnost ljudi. Še posebej izpostavljeni so starejši in otroci. Avgusta leta 2017 je ribič, ki je lovil v bližini Mosteca dolvodno od novozgrajene HE Brežice, zaradi nenadnega dviga vodne gladine ostal ujet sredi Save. Posredovati so morali gasilci. Z enakimi nevarnostmi se soočajo tudi ribiči na reki Dravi.

10. Onemogočena je enostavna in varna migracija rib. Številne vrste rečnih rib redno migrirajo zaradi bioloških potreb po razmnoževanju, hranjenju, prezimovanju, itd., kar pa jim veliki jezovi in akumulacije močno otežujejo ali onemogočajo. Številne hidroelektrarne imajo sicer zgrajene ribje steze, katerih funkcionalnost pa je močno vprašljiva. Tehnične ribje steze so dokazano nefunkcionalne, bolje sprojektirane »sonaravne« ribje steze pa morda nekaterim ribjim vrstam omogočajo gorvodno selitev, vendar je zelo vprašljivo kakšen delež od celotne populacije uspe migrirati. Tudi »sonaravne« ribje steze pa popolnoma odpovedo, ko je govora o dolvodnih selitvah, saj ribe sledijo najmočnejšemu toku vode, ki jih pripelje naravnost v hidroelektrarniške turbine, kjer so izpostavljene hudim telesnim poškodbam. Gradnja ribjih stez je torej etično sporna, saj ribe po njih v najboljšem primeru pridejo v gromozansko akumulacijo, ki je za rečne vrste popolnoma nenaraven habitat, iz katerega jih glavni tok vode prej ali slej pripelje v turbine!

11. Ribe so izpostavljene hudim telesnim poškodbam. V okviru raziskave na spodnji Savi, opraljene aprila 2018 pod okriljem Društva za proučevanje rib Slovnije, je bila ujeta ščuka (na priloženi fotografiji) s hudimi telesnimi poškodbami, ki so ji jih prizadejale hidroelektrarniške turbine.


Prehod skozi hidroelektrarniške turbine je ščuka plačala s hudimi telesnimi poškodbami. Ujeta je bila aprila 2018 v okviru ihtiološke raziskave na spodnji Savi dolvodno od HE Brežice. FOTO: M. Zupančič

12. Širjenje tujerodnih organizmov. Ekološki pogoji znotraj akumulacij so za večino rečnih vrst neustrezni, ustrezajo pa nekaterim tujerodnim vrstam, kot so denimo: gojeni krap, tolstolobik, amur, babuška, pseudorazbora, sončni ostriž, potujoča trikotničarka, itd..


Betonski »razbijači«, ki so estavni del vsake hidroelektrarne, so povsem porasli z invazivnimi školkami vrste potujoča trikotničarka. Fotografirano na reki Dravi. FOTO: S. Prijatelj

13. Povečana pojavnost  križancev. Na reki Dravi so ribiči zaznali močno povečano pojavnost križancev med ploščičem (Abramis brama) in rdečeoko (Rutilus rutilus). Razmnoževanje obeh vrst je vezano na fifofilna drstišča, ki jih predstavljajo večji zalivi, rokavi in druge zaledne vode porasle z vodnim rastlinjem. Zaradi kanalizacije struge in velikih količin mulja, ki jemlje svetlobo in preprečuje rast vodnemu rastlinju, so na reki Dravi drstišča vse redkejša. Drstna doba obeh vrst se prekriva, zato se ploščič in rdečeoka na drstiščih ki so preostala, srečujeta v »nenaravno« velikem številu, kar vodi k večji verjetnosti za mešanje spolnih celic obeh vrst in posledično večji pojavnosti križancev.


Medvrstni križanec med ploščičem in rdečeoko. Ribiči poročajo, da takšni križanci v Dravi med HE Vuhred in HE Vuzenica niso redki. FOTO: S. Prijatelj

14. Estetsko opustošenje krajine. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da gromozanske betonske novotvorbe in akumulacijska jezera polna mulja ne predstavljajo estetskih elementov, ki bi popestrili podobo krajine in povečevali njeno privlačnost. V resnici je ravno nasprotno. Hidroelektrarne krnijo estetsko podobo krajine in zmanjšujejo njen potencial za razvoj dejavnosti, ki so vezane na pristno in neokrnjeno naravo. Ta bo v prihodnosti močno pridobivala na svoji vrednosti.

Prosto tekoča reka polna življenja je tista, ki privlači. V dobi vedno večjega opustošenja, ki se izrisuje na zemljevidu prihodnosti, pa bo prosto tekoča reka le še bolj iskana in cenjena vrednota!

Škodljivi vplivi hidroelektrarn na vodotoke in njihovo okolico
Avtor: Marko Zupančič, univ. dipl. inž. agr., maj 2018




< nazaj na seznam novic