Upravno sodišče ustavilo izvajanje državnega Akcijskega načrta za obnovljive vire energije (ANOVE)
Javna obravnava za ANOVE, 12. 7. 2017, MzI
Upravno sodišče je s sodbo z dne 22. oktobra razveljavilo odločbo, s katero je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) januarja 2018 potrdilo ustreznost strateškega državnega dokumenta Akcijskega načrta za obnovljive vire energije 2010-2020, dopolnjenega leta 2017 (ANOVE). Sodišče je MOP med drugim naložilo, da opravi ponovno presojo vplivov na okolje, ki jih ima predvideni načrt, ter da pred ponovno potrditvijo ANOVE izključi možnost, da bi uresničevanje »škodljivo vplivalo na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost evropskega ekološkega omrežja«.
Zaradi omenjene odločbe MOP, ki jo je avgusta 2018 kot ustrezno potrdila tudi takratna vlada, smo Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) konec 2018 kot stranka v postopku sprejemanja dopolnitev ANOVE 2010-2020 vložili tožbo na Upravno sodišče.
Že v samem postopku sprejemanja ANOVE smo namreč neuspešno opozarjali na vrsto procesnih in vsebinskih nepravilnosti (Pripombe DPRS na ANOVE za obdobje 2010-2020, Tožba na odločitev vlade v zvezi z ANOVE). Izrecno smo opozarjali, da je končna sprejeta ocena okoljskega vpliva ANOVE – to je ocena C, ki pomeni »nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov« – povsem neustrezna in nepravilna. ANOVE je namreč kot strateški cilj Slovenije predvidel 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v letu 2030, pri tem pa sta objavljeno Okoljsko poročilo za ANOVE in spremljajoči dodatek nedvoumno opozarjala, da ta cilj ne bo dosežen brez postavitve hidroelektrarn (HE) v varovanih območjih Natura 2000, kar pa lahko pomeni »bistven vpliv« na okolje, torej oceno D. Oceni D in edina slabša E pomenita, da vplivi izvedbe načrta za uresničevanje okoljskih ciljev načrta niso sprejemljivi, da je načrt okoljsko nesprejemljiv.
Razsodba sodišča
Upravno sodišče je z aktualno razsodbo pritrdilo DPRS in potrdilo, da strateški državni dokument ANOVE 2010-2020, ki predstavlja podlago za načrtovanje in izvedbo vrste postopkov – kot je umeščanje in gradnja konkretnih HE, nikakor ni ustrezno strokovno pripravljen. Izvedena presoja vplivov načrta na okolje je močno pomanjkljiva - umanjka presoja kumulativnih vplivov načrtovanih HE, sprejemljivost načrtov za posamezna varovana območja sploh ni bila presojana, iskanje ter tehtanje možnih alternativ za že potrjene okoljsko škodljive načrtovane projekte na varovanih območjih je neustrezno in nezakonito preloženo na kasnejše načrte na nižjih ravneh, je le del zaključkov Upravnega sodišča.
Sodišče kot nedopustno in v nasprotju z zakoni opredeli, da ANOVE 2010-2020 kot dolgoročni strateški državni dokument vrsto presoj sprejemljivosti načrtov in odločitev prelaga na postopke, ki bodo šele izvedeni na nižjih ravneh. Tako denimo navaja potencialna območja za HE na Savi in Muri, pri čemer je predvideno, da bo presoja njihove sprejemljivosti za varovana območja izvedena šele v naslednjih fazah postopka na ravni posameznih Državnih prostorkih načrtov (DPN) in Občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), kar pa onemogoča ugotavljanje drugih ustreznih rešitev na nacionalni ravni oz. nedopustno zoži alternativne rešitve le še na posamezen DPN oz. OPPN.
Sodišče v sodbi ugotavlja, da presoja sprejemljivosti predvidenih načrtov za varovana območja ni bila v celoti izvedena, kljub temu pa je MOP oziroma država že na podlagi obstoječih podatkov ugotavljal, da bo za uresničitev zastavljenih ciljev ANOVE (27-odstotni delež obnovljivih virov energije v letu 2030) potrebno izvesti postopek tako imenovane prevlade ene javne koristi nad drugo po Zakonu o ohranjanju narave (ZON). Torej je bilo MOP že ob sprejemanju dokumenta jasno, da ima načrtovana postavitev HE škodljiv vpliv na varovana območja in da bo realizacija načrtovanih HE in ANOVE možna le z izvedbo posebnega postopka, kjer bosta tehtani javna korist proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov in javna korist ohranitve narave. To pa pomeni, opozarja sodišče, da je ministrstvo potrdilo ANOVE kljub temu, da ni bil izpolnjen zakonski pogoj za potrditev, ki zahteva, da lahko ministrstvo potrdi plan le, če ugotovi, da ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost evropskega ekološkega omrežja.
Sodišče je MOP naložilo, da opravi ponovno celostno presojo vplivov na okolje, ki jih ima predvideni načrt, ter da pred ponovno potrditvijo ANOVE izključi možnost, da bi njihovo uresničevanje »škodljivo vplivalo na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost evropskega ekološkega omrežja«.
Posledice razsodbe
V DPRS menimo, da razsodba Upravnega sodišča razgalja hudo sistemsko težavo pri pripravi strateških (in drugih) dokumentov na MOP (oziroma na ravni države, ko gre za večsektorske strategije). Na potrjene napake in nepravilnosti smo MOP v zadnjih letih vztrajno opozarjale naravovarstvene in okoljevarstvene nevladne organizacije, ki pa smo bile kot stranski udeleženci v postopkih priprave in sprejemanja strateških dokumentov pogosto ignorirane in celo izsmejane, zaradi uporabe pravnih sredstev, ki smo jih zaradi ignorance bile primorane uporabiti v postopku, pa javno šikanirane in celo obtožene povzročitve finančne škode – čeprav sodišča naše tožbe redno potrjujejo!
Ugotovljene in s strani sodišča potrjene procesne in vsebinske napake in celo nezakonite prakse po našem mnenju presegajo ANOVE in odražajo standardno, skoraj dve desetletji trajajočo prakso države in MOP pri pripravi strateških dokumentov. So skrajno zaskrbljujoče, saj imajo ti dokumenti neposredne posledice na raven in uspešnost ohranjanja narave, varovanja okolja in nazadnje tudi za državljane in družbo. Razsodba sodišča jasno pokaže na pomanjkljivosti na MOP, ki nikakor niso sprejemljive in imajo negativne posledice za vse deležnike – tudi za investitorje in številne institucije in podjetja kakorkoli vpletena v posamezne projekte, izvedene iz strateških dokumentov, kot je ANOVE. Pričakovati je, da bodo posledice sodbe daljnosežne, tako pri postopku sprejema in sestavi trenutnih in bodočih strateških dokumentov v Republiki Sloveniji kot tudi pri vseh postopkih presoj vplivov na naravo.
Razsodba po naši oceni neposredno vpliva na vse projekte, katerih pravna podlaga in projektna dokumentacija se tudi posredno sklicuje na ANOVE 2010-2020, torej tudi na tekoče postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja za HE na Savi. Očitno namreč je, na kar prav tako stalno opozarjamo, da postopka prevlade druge javne koristi ni mogoče izpeljati na način, da alternativ ni bilo mogoče presojati na nivoju DPN ali višje, kot pojasnjuje predmetna sodba.
Upravno sodišče je v sodbi podalo zelo obširna in jasna napotila MOP za ustrezno in zakonito izvajanje postopkov po njihovi lastni področni zakonodaji. V DPRS ocenjujemo, da je ustreznost te zakonodaje in uspešna transpozicija evropskih direktiv danes v največji meri že potrjena. Zato svarimo pred kakršnimikoli nepremišljenimi in kratkovidnimi spremembami, kot smo jim že bili priča v t.i. Covid zakonodaji (alibi). Upamo, da se bo MOP tokrat nemudoma posvetil popravi lastnih napak in temeljiti preveritvi postopkov – tudi takih v teku in da se bo tokrat izognil pavšalnim obtožbam nevladnih organizacij in celo sodišč, ki so potrdila neustreznost delovanja MOP.
Sorodne povezave:
Tožba na odločitev Vlade v zvezi z ANOVE
Pripombe DPRS na ANOVE za obdobje 2010 - 2020
< nazaj na seznam novic