PRIPOMBE DPRS NA ANOVE ZA OBDOBJE 2010-2020

DPRS smo pripravili obsežne pripombe na Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (ANOVE), ki smo jih v petek 15.9.2017 posredovali na Ministrstvo za infrastrukturo. DPRS zahtevamo, da se vsa območja Natura 2000 razglasi za izključitvena območja (no-go area), kjer malih in velikih HE ne bi bilo možno graditi. Glede na dejstvo, da že samo okoljsko poročilo in Dodatek ugotavljata, da nekaterih HE verjetno brez bistvenega vpliva na območja Natura ne bo možno izvesti, menimo, da končna ocena vpliva ANOVE, ki je C - nebistven vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov ni ustrezna. Menimo, da je potrebno končno oceno popraviti ali pa iz ANOVE izvzeti vse potencialne lokacije HE (ter ustrezno znižati tudi cilje AN OVE!), za katere ni možno brez razumnega znanstvenega dvoma zaključiti, da izgradnja HE na teh lokacijah ne bo povzročila bistvenega vpliva na okolje.

javna predstavitev ANOVE

Pripombe DPRS se nanašajo zlasti na razlago člena 6(3) in 6(4) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 102, v nadaljevanju: Direktiva o habitatih) in na razlago člena 4 (7) Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (dalje v besedilu: Vodna direktiva-WFD).

Ključne pripombe (tukaj si lahko preberete celoten dokument Pripombe DPRS na ANOVE):

• Za dosego cilja ANOVE, da bo Slovenija dosegla 25 % do 2020 in 27 % do 2030 obnovljivih virov (OVE) v končni porabi energije, niso obravnavane vse možne alternativne rešitve. Niso presojane alternativne rešitve izven območij Natura 2000 oz. izvedba drugih ukrepov za doseganje cilja 25 % OVE v končni rabi energije do leta 2020 in 27 % do leta 2030. ANOVE bi z gradnjami mHE in HE obsežno posegel v območja Natura 2000. Potrditev in izvedba ANOVE bi po našem mnenju zagotovo imela D - bistven vpliv, verjetno celo uničujoč vpliv – E na območja Natura 2000 na nacionalnem nivoju.
• Kumulativni vplivi HE na območja Natura 2000 niso presojani. Kumulativni vpliv ANOVE bi moral biti presojan vsaj na potencialno maksimalno proizvodnjo HE (344 MW). Osnutek ANOVE bi tudi zaradi kumulativnega učinka po našem mnenju lahko imel celo uničujoč vpliv na območja oz. vrste in habitatne tipe Natura 2000 v Sloveniji.
• Vpliv na vrste in HT bi se moral presojat na nacionalnem nivoju. Vpliv ANOVE na vrste in habitatne tipe v Poročilu za poročanje po Direktivi o habitatih ni presojan.
• Vpliv ANOVE na cilje v Programu upravljanja z območji Natura 2000 (PUN 2000), Načrtih upravljanja voda (NUV II), lokalnih strategijah in programih, ni presojan.
• Glede na izkušnje s številnimi primeri iz Slovenije in tujine ocenjujemo, da ima praktično vsaka večja HE bistven vpliv na celovitost in povezanost območij Natura 2000. Ocenjujemo, da bi maksimalna izvedba ANOVE imela uničujoč vpliv na nacionalnem nivoju. Obstaja razumen dvom v neobstoj škodljivih učinkov na celovitost območij Natura 2000 in s tem na kvalifikacijske vrste in habitatne tipe, med katerimi so tudi prednostni habitatni tipi in vrste.
• Omilitveni ukrepi podani v okoljskem poročilu in Dodatku ne ustrezajo definiciji le-teh. Njihova izvedljivost in učinkovitost nista dokazani brez razumnega znanstvenega dvoma.
• Za vse potencialne HE v območjih Natura 2000 bo potrebna prevlada drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave in zato tukaj ne morejo biti upoštevne, prav tako bi bilo potrebno upoštevati člen 4(7) Okvirne vodne direktive, uporaba izjeme za poslabšanje ekološkega stanja voda.
• Niso presojani čezmejni vplivi ANOVE. Po našem mnenju je s tem kršena konvencija ESPOO.

 

Neustrezna ocena okoljskega poročila nebistven vpliv pod pogoji – C. Že posamezne HE bi imele bistven vpliv - D na celovitost in povezanost območij Natura 2000, kar že kažejo primeri na Savi, Dravi in Soči, prav tako mHE.
ANOVE vključuje posege, ki so že sedaj ocenjeni, kot škodljivi in nesprejemljivi, med katerimi je zagotovo HE Hrastje - Mota. Še več, ANOVE predvideva 3 HE na Muri, poleg HE Hrastje-Mota še HE Ceršak in HE Gornja Radgona. ANOVE se še vedno sklicuje na Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja (Uradni list RS, št. 120/05), kljub temu, da je Uredba nezakonita in da omogoča gradnjo 8 HE ali nobene. Reka Mura je z vidika varstva rib nacionalnega pomena, saj predstavlja življenjski prostor kar 51 domorodnim vrstam rib in je še zadnja slovenska velika nižinska reka, ki ni pregrajena s HE jezovi in ki še zagotavlja življenjske pogoje rečnim vrstam rib. Zato se DPRS tudi zavzemamo, da reka Mura postane izključitveno območje, kjer HE ne bi bilo možno graditi.
Za potrditev in izvajanje ANOVE v obstoječi obliki bi bila potrebna prevlada druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave po členu 6 (4) Direktive o habitatih in (kjer je to relevantno – torej pri posegih na vodah) upoštevati člen 4(7) Okvirne vodne direktive (2000/60/EC) in tam določenih pogojev za 'nekršitev direktive' (zlasti a ne izključno točka c). ANOVE, ki je javnosti predstavljen je nesprejemljiv in DPRS ostro nasprotujemo predstavljeni vsebini ANOVE, ki je nepopolna in nezakonita.