HE Mokrice: Problematična »strokovna« mnenja HESS

Državni družbi HESS in Infra, ki želita graditi HE Mokrice, očitno nista uspeli pridobiti podpornega mnenja pri nobenem od domačih neodvisnih strokovnjakov, ki so najboljši poznavalci lokalnega stanja rek, zato sta podporni mnenji poiskali na tujem.

Sotočje Krke in Save, ki bi bilo v primeru izgradnje HE Mokrice uničeno. Foto: Meho Tokić

Po razveljavitvi okoljevarstvenega soglasja spomladi letos poteka pred Agencijo RS za okolje (ARSO) nov postopek, v katerem skušata državni družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) in Infra - nosilki projekta pridobiti okoljevarstveno soglasje za hidroelektrarno Mokrice na spodnji Savi. Zadnji »strokovni« mnenji, ki sta ju državni družbi predložili ARSO, sta skrajno problematični in strokovno sporni – strokovnjak iz Avstrije npr. dokumentacije o projektu, o katerem se je izrekal, sploh ni prebral, ker ni bila prevedena v nemščino.

Upravno sodišče je februarja letos razsodilo, da je okoljevarstveno soglasje za hidroelektrarno Mokrice, ki ga je ARSO junija lani izdal državnima družbama HESS in Infra, nezakonito. Sodišče je namreč ugotovilo vrsto vsebinskih in procesnih pomankljivosti ter napak v postopku pred ARSO – in potrdilo stališče Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS), ki je sprožilo postopek pred Upravnim sodiščem.

V ponovnem postopku pred ARSO sta družbi investitorki (po dveh odlogih LINK) septembra vendarle vložili dodatna ihtiološka »strokovna mnenja« dveh tujih strokovnjakov, s katerima skušata dokazati, da izgradnja hidroelektrarne in vzpostavitev omilitivnih oz. izravnalnih ukrepov ne bo imela uničujočih vplivov za platnico, ki je ogrožena in posledično zaščitena vrsta. Že tukaj gre opozoriti na pomanjkljivost, da se mnenji nanašata le na platnico ne pa tudi na druge vrste rib, denimo na zvezdogleda in druge ogrožene in zavarovane vrste. HESS in Infra sta pridobili mnenji prof. dr. Milorada Mrakovčića in dr. Walterja Reckendorferja; obe sta dostopni na spletni strani ARSO (mnenje 1, mnenje 2). V DPRS smo na obe mnenji, ki sta dokazno pomanjkljivi in posledično strokovno sporni, podali pripombe in jih posredovali na ARSO, v nadaljevanju pa povzemamo ključne ugotovitve.

Prof. dr. Milorad Mrakovčić v zaključku svojega plačanega mnenja, ki je presenetljivo kratko in kakopak spisano v prid načrtom naročnikov (HESS in Infra), zapiše: »Na podlagi pridobljenih podatkov in poznavanja biologije ter ekologije menim, da HE Mokrice ob sprejetih ohranitvenih ukrepih ne bo pomembno vplivala na populacijo platnice.«. Kot potrditev te trditve pa ne predloži konkretnih dokazov - navaja le dva referenčna teksta, katerih osrednja avtorica je ihtiologinja dr. Metka Povž. Prof. dr. Mrakovčić pri tem povsem izpusti oz. (namerno) spregleda jasno in stalno opozorilo dr. Metke Povž o tem, da manjkajo ekološke in biološke ciljne raziskave platnice (ter tudi drugih vrst rib)! Dr. Metka Povž je denimo v mnenju, ki ga je leta 2017 o načrtovani HE Mokrice pripravila na prošnjo DPRS, med drugim zapisala: »Za platnico v spodnji Savi s pritoki bi bilo treba nujno izvesti raziskave, ki bi določile velikost populacije, distribucijo, drstišča in drugo... Študija Pregled stanja platnice na območju spodnje Save in omilitveni ukrepi na območju HE Mokrice (ZZRS, 2015) so samo zbrani stari podatki. V študiji navedene velikosti populacije in številčnosti ne odražajo dejanskega stanja, saj ni bila izvedena ciljna raziskava.«. V zadnjih dveh letih novih razsikav ni bilo, kar pomeni, da so »pridobljeni« podatki o platnici, na katere se sklicuje prof. dr. Mrakovčić, zastareli, neprimerni in nikakor ne morejo biti podlaga za kakršnokoli strokovno mnenje! Temu pritrjujejo tudi poročila, ki so jih spisali sodelavci Zavoda za ribištvo na podlagi monitoringov spodnje Save po izgradnji hidrolektrarn.

Prof. dr. Mrakovčić v svojem mnenju med drugim zapiše, da platnica normalno uporablja hidroakumulacije, torej umetno akumulacijsko jezero, ki nastane ob zajezitvi zaradi vzpostavitve hidroelektrane. Zapiše tudi: »Hidroakumulacija Mokrice bo izjemno primerna za življenje platnice.« Dr. Metka Povž pa v prej omenjenem mnenju, ki ga je leta 2017 pripravila o HE Mokrice izrecno opozarja: »Platnica bo iz akumulacije izginila. Tudi iz spodnje. To je dejstvo. Ni riba stoječih in počasi tekočih voda.«.

Mnenje prof. dr. Mrakovčića smo posredovali njegovemu stanovskemu kolegu Dr. Dušanu Jeliću iz Hrvatskega instituta za biološku raznolikost. Ta je do mnenja dr. Mrakovčića zelo kritičen, v njem ne vidi nobenih realnih podatkov o platnici (Rutilus virgo) v Savi, ob vsem pa je opozoril, da se je dr. Mrakovčić v preteklosti že izkazal za neverodostojnega mnenjedajalca, in sicer v na Hrvaškem razvpitem primeru HE Ombla na reki Ombla pri Dubrovniku.

HESS in Infra sta Arsu predložili tudi dokument »Preverjanje ukrepov za blažitev vplivov posega na ihtiofavno HE Mokrice«, katerega avtor v ihtiološkem delu je dr. Walter Reckendorfer iz Avstrije. Dokument že uvodoma navaja: »Dokumenti in risbe za pregled so na voljo samo v slovenskem jeziku. G. Reckendorfer lahko tako poda le mnenja in priporočila, ki temeljijo na več domnevah, zlasti da so omilitveni ukrepi zasnovani v skladu z najnovejšimi nacionalnimi (BMLFUW, DWA) in mednarodnimi (ICPDR) smernicami.«. To pomeni, da dr. Reckendorfer sploh ni imel možnosti sam prebrati konkretne dokumentacije in razpoložljivih ihtioloških študij ter monitoringov, saj so bile na razpolago samo v slovenskem jeziku, ki pa ga ne razume! Njegove vhodne informacije o projektu, ki mu je (pričakovano) naklonjen, so bile torej le tiste, ki mu jih je posredoval sam naročnik in izvajalec projekta, kar je skrajno problematično in – neresno, upoštevaje načrtovani poseg za HE Mokrice! Zasnovanost po najnovejših smernicah ni nikakršna garancija za ohranjanje viabilnih populacij rečnih vrst rib. Hkrati gre opozoriti, da je dr. Reckendorfer zaposlen kot ekolog celinskih voda pri hidroelektrarnah Verbund in torej ne gre za neodvisnega strokovnjaka.

Celoten dopis DPRS na ARSO je pripet levo zgoraj pod Priloge.

V DPRS ob vsem ponovno opozarjamo, da sta strokovni mnenji, ki jih je investitor predložil neutemeljeni oz. zavajujoči za korektno in zakonito izvedbo presoje vplivov posega izgradnje HE Mokrice na mnoge varovane vrste. V DPRS že ves čas trajanja postopka tudi opozarjamo, da je presoja potrebna tudi izven območja Natura 2000. Na kar je pred kratkim opozorila Slovenijo z uradnim opominom (kršitev št. 2019/4058) tudi Evropska komisija. Ponovno opozarjamo na Smernice Evropske komisije Managing Natura 2000 sites, ki navajajo, da so države članice dolžne oceniti poseg vpliva na biogeografsko regijo in lokalno na območju posega, kar se v tem primeru ni zgodilo. Poseg HE Mokrice ni presojan na biogeografsko regijo!

V DPRS opozarjamo tudi na alarmantno stanje v praksi. Za HE Brežice je bila z Uredbo o državnem prostorskem načrtu leta 2012 določena vzpostavitev 6 nadomestnih habitatov ter 24 ostalih omilitvenih ukrepov, ki so povezani z naravovarstvom in bi nadomestili habitate, kateri so bili izgubljeni na širšem območju gradnje. Vendar pa je dejstvo, da omilitveni ukrepi niso bili izvedeni ali pa so bili izvedeni zelo slabo in niso vzdrževani, o čemer so pisali tudi mediji.

Naj spomnimo na tožbo Upravnega sodišča, ki je opozorilo: »poročilo o vplivih na okolje pripravi izdelovalec po naročilu nosilca nameravanega posega (tretji odstavek 4. člena Uredbe), ki zasleduje predvsem ekonomske interese, zato je kritična presoja tega poročila s strani ZRSVN in organa, ki odloča v zadevi, obvezna.«. V DPRS pričakujemo, da bo ARSO pripombe DPRS obravnaval z vso skrbnostjo in načrtovani poseg izgradnje nove HE na spodnji Savi pripoznal kot uničujoč, kakršen tudi bo vpliv izgradnje po mnenju DPRS. Škoda, ki bo narejena naravi in okolju za pridobivanje vsega enega odstotka elektrike, ki jo letno porabimo v Sloveniji, bo nepopravljiva in nesorazmerno višja! Poleg izrazito negativnega vpliva na ogrožene in zavarovane vrste rib, pa bi izgradnjaHE Mokrice med drugim povzročila še veliko izgubo kmetijskih zemljišč, poslabšano poplavno varnost, kopičenje skrajno problematičnega mulja in še bi lahko naštevali. Odgovorni bi morali iskati alternative v prvi vrsti pri porabi elektrike, npr. pri energetsko potratni industriji, ki porabi polovico vse elektrike v Sloveniji in kjer je, kot v svojih študijah dokazuje Umanotera, še veliko prostora za prihranke. Zanemarljivo količino električne energije, ki bi jo proizvedla HE Mokrice, je mogoče prihraniti z ukrepi za ekonomično porabo električne energije. Nenazadnje zakonodaja nedvoumno zahteva, da pred izgradnjo novih proizvodnih kapacitet sprejmemo vse druge možne ukrepe za zmanjšanje porabe energije in učinkovito rabo energije.