HE NA DRAVI: POGIN V PTUJSKEM JEZERU

HE na Dravi: Pogin v Ptujskem jezeru

Avtor: Marko Zupančič

Dravske elektrarne Maribor (DEM) so konec avgusta 2019 izpraznile Ptujsko jezero, ki je nastalo z zajezitvijo reke Drave pod Ptujem leta 1978 v okviru izgradnje verige hidroelektrarn (HE) na reki Dravi. Ptujsko jezero so izpraznili za potrebe vzdrževanja poškodovanih brežin, pri čemer je prišlo do pogina številnih vodnih živali, ki so ostale ujete na suhem. Četudi ne gre za gospodarsko pomembne količine oziroma ribolovne vrste, je škoda za ekosistem velika.

Slika 1: Praznjenje Ptujskega jezera je potekalo s hitrostjo približno 20 centimetrov na uro. Ob le delnem izpraznjenju se je že pokazala razsežnost zamuljenosti Ptujskega jezera. (Vir: https://ptujinfo.com/novica/lokalno/gladina-ptujskega-jezera-bo-padla-za-okoli-dva-metra/84685). Foto: Slavko Prijatelj

Ocena pogina rib, piškurjev, školjk, žab ...

Realno oceno obsega pogina je izjemno težko podati, kajti jezero je zelo obsežno. Predvsem pa je zaradi obilice mulja, ki se je nakopičil v 40-ih letih delovanja HE na Dravi, teren nedostopen. Po mulju je gibanje praktično nemogoče in nevarno, hitro se namreč znajdeš v situaciji, ko ne moreš več izvleči škornjev ali pa se začneš pogrezati v blato. Odrasle ribe (izjema so piškurji zaradi načina življenja) so se večinoma uspele pravočasno rešiti, na suhem pa je ostalo ogromno mladic, ki se zadržujejo v plitvinah. Medtem, ko je voda odtekala, so ribe, piškurji, školjke, raki in paglavci iskali zavetje pod rastlinsko zarastjo. Misleč da so na varnem, so ostali na suhem. Realna ocena obsega pomora je težavna tudi zato, ker je večina poginulih rib ostala prekritih z vodnim rastlinjem, tiste ki so poginile izpostavljene na planem, pa so sproti plenili in odnašali plenilci kot so lisice, kune, vidre, mačke, galebi, itd. (v mulju so bile vidne stopinje manjših zveri).

Ribič Slavko Prijatelj je pri dvigovanju nasedlih rastlin, ki so prekrivale izsušeno muljasto dno, identificiral 11 vrst rib, 3 vrste školjk, 1 vodnega polža, 1 vrsto raka in 1 vrsto dvoživke. Po številu so med poginulimi vrstami zelo izstopali donavski potočni piškurji, za katere biolog Marijan Govedič iz Centra za kartografijo favne in flore ocenjuje, da jih je poginilo več sto morda celo več tisoč. Največ poginulih piškurjev je opazil v velikih depresijah, ki so nastale kot posledica izčrpavanja mulja. Piškurji so se zatekli v takšne depresije, kjer se je voda sicer obdržala, a se je zaradi močnega poletnega sonca čez dan hitro pregrela in dobesedno skuhala vse, kar se je znašlo v njih. Tudi Slavko Prijatelj je opazil, da so med poginulimi vrstami prevladovali piškurji, kar ne preseneča, če vemo, da tudi v nezajezenih rekah in potokih piškurji poseljujejo predele z upočasnjenim vodnim tokom in izdatno količino usedlin v obliki finih sedimentov. Donavski potočni piškurji večino svojega življenja preživijo kot ličinke vkopani v fini sediment, kjer se hranijo s kremenastimi algami in organskim drobirjem. Po preobrazbi v odraslo žival jim prebavila zakrnijo in se ne hranijo več. V stadiju odrasle živali preživijo le zadnje leto svojega življenja do drsti, po kateri poginejo.

Presenetljivo oziroma pomenljivo ob vsem tem pa je, da za piškurje iz dravskih hidroakumulacijskih bazenov niso predvideni nobeni varovalni ukrepi. Po drugi strani pa Ptujsko jezero sploh ni vključeno v monitoring rib jezer, kljub temu, da je pravzaprav naše največje jezero.

Slika 2: Donavski potočni piškurji (Eudontomyzon vladykovi) iz Ptujskega jezera. Foto: Slavko Prijatelj

Od poginulih rib so prevladovale mladice krapa in soma ter invazivne tujerodne pseudorazbore, poleg tega pa še signalni rak in školjka potujoča trikotničarka. Od domorodnih vrst školjk ne gre spregledati pogina slikarskega škržka in male brezzobke.

DOMORODNE VRSTE:

ŽABE: zelena žaba (Pelophylax sp.)

PIŠKURJI: Donavski potočni piškur (Eudontomyzon vladykovi)

RIBE: krap (Cyprinus carpio), som (Silurus glanis), linj (Tinca tinca), pezdirk (Rhodeus amarus), klen (Squalius cephalus), nežica (Cobitis elongatoides), babica (Barbatula barbatula), beloplavuti globoček (Romanogobio vladykovi) in mrena (Barbus barbus)

ŠKOLJKE: slikarski škržek (Unio pictorum), mala brezzobka (Anodonta anatina)

POLŽI: živorodna kalužnica (Viviparus viviparus).

TUJERODNE VRSTE:

RIBE: pseudorazbora (Pseudorasbora parva)

ŠKOLJKE: potujoča trikotničarka (Dreissena polymorpha)

RAKI: signalni rak (Pacifastacus leniusculus)

Slika 3: Mladice krapa (Cyprinus carpio), soma (Silurus glanis), babice (Barbatula barbatula) in klena (Squalius cephalus). Foto: Slavko Prijatelj

Slika 4: Mladica klena (Squalius cephalus). Foto: Slavko Prijatelj

Slika 5: Mladica krapa (Cyprinus carpio). Foto: Slavko Prijatelj

Slika 6: Mladica linja (Tinca tinca).  Foto: Slavko Prijatelj

Slika 7: Navadni nežici (Cobitis elongatoides). Foto: Slavko Prijatelj

Slika 8: Tujerodne pseudorazbore (Pseudorasbora parva). Foto: Slavko Prijatelj

Slika 9: Polž živorodna kalužnica (Viviparus viviparus). Foto: Slavko Prijatelj

Slika 10: Školjka mala brezzobka (Anodonta anatina). Foto: Slavko Prijatelj

Slika 11: Školjka slikarski škržek (Unio pictorum), vsi trije primerki so porasli s tujerodno školjko potujočo trikotničarko (Dreissena polymorpha). Foto: Slavko Prijatelj

Slika 12: Paglavec zelene žabe (Pelophylax sp.). Foto: Slavko Prijatelj

Slika 13: Kobranka (Natrix tessellata). Foto: Slavko Prijatelj

Pogin bi bilo možno omiliti, ne pa povsem preprečiti

Ko je govora o hidroelektrarnah se vedno znova izkaže, da imajo te številne pomembne negativne vplive na naravo, ki jih je težko - velikokrat celo nemogoče - v celoti preprečiti.  Praktičnih rešitev namreč ni na vidiku niti pri nas, niti v tujini. V primeru praznjenja Ptujskega jezera, bi bilo seveda možno postopati na drugačen način, kar bi omililo obseg pogina. Ključen je denimo čas praznjenja in kako hitro praznjenje poteka. Zelo smiselno bi ga bilo zamakniti v pozno jesen ali zimo, ko se ribe umaknejo v globjo vodo, sočasno pa bi se s tem izognili poletni pripeki, ki je terjala zelo visok davek. Piškurji, ribe, paglavci, raki, školjke in polži so se dobesedno spekli in skuhali na vročem poletnem soncu. Tudi počasnejše praznjenje akumulacijskega bazena, bi delovalo manj škodljivo, saj bi imeli vodni organizmi več časa za pobeg pred usihajočo vodo. V vsakem primeru pa bi se bilo nemogoče izogniti poginu v celoti, saj je reševanje nasedlih živali neizvedljivo zaradi količine mulja in njegove neprehodnosti, ostali ukrepi pa so le delno uspešni. Zato pri Društvu za preučevanje rib Slovenije (DPRS) menimo, da se število hidroelektrarn na slovenksih rekah in potokih ne sme več povečevati, za obstoječe pa je treba izdelati ustrezne protokole vzdrževanja in krmiljenja, ki bodo kolikor je le mogoče preprečevali množične pogine ogroženih in zavarovanih živalskih vrst, kakršnemu smo bili žal priča ob tokratnem praznjenju Ptujskega jezera.

Tujerodne vrste Ptujskega jezera

Riba pseudorazbora (Pseudorasbora parva). Izvira iz vzhodne Azije. Je konkurent avtohtonim vrstam s katerimi tekmuje za življenjski prostor in hrano.

Školjka potujoča trikotničarka (Dreissena polymorpha). Izvira iz črnomorskega bazena. V Dravi je zelo razširjena in velja za eno najbolj invazivnih tujerodnih vrst na svetu. Kjer se namnoži, lahko množično preraste vse površine trdega dna vključno z lupinami domorodnih školjk, s čimer ogroža njihov obstoj. Trikotničarke prerastejo tudi objekte in opremo hidroelektrarn, celo notranjost cevi, s tem pa lahko povzročajo veliko gospodarsko škodo.

Slika 14: Tujerodna školjka potujoča trikotničarka (Dreissena polymorpha). Foto: Slavko Prijatelj

Signalni rak (Pacifastacus leniusculus) – izvira iz zahodne obale Severne Amerike. V Dravi je zelo razširjen in ogroža obstoj domorodnih vrst potočnih rakov. Prenaša račjo kugo, ki je v preteklosti zdesetkala domorodne vrste potočnih rakov. Signalni rak velja za najbolj razširjeno invazivno vrsto sladkovodnega raka v Evropi.

Slika 15: Tujerodni signalni rak (Pacifastacus leniusculus) je prenašalec račje kuge.  Foto: Slavko Prijatelj

Izpraznili tudi Ormoško jezero

V času praznjena Ptujskega jezera je bilo izpraznjeno tudi Ormoško jezero. Tam sicer nismo bili prisotni, vendar lahko sklepamo, da se je tudi tam zgodil podoben pomor vodnih organizmov kot na Ptujskem jezeru.

Slika 16: Tudi Ormoško jezero je dodobra zamuljeno.

Slika 17: DEM je brez izvedene presoje vplivov na okolje in priprave protokola sanacije izpraznil akumulacijski jezeri v verigi HE na Dravi. Izvedena bi morala biti tudi presoja vplivov na območja Natura 2000 na reki Dravi na Hrvaškem.

Sorodne povezave

Škodljivi vplivi HE na vodotoke in njihovo okolico

Mediji

Praznjenje Ptujskega jezera terjalo davek