OKOLJE IN ČLOVEKOVE PRAVICE?

objavljeno v četrtek
21 september 2017, ob 14:21

V petek, 15. septembra 2017, se je na Ljubljanskem gradu v Ljubljani odvijala 4. mednarodna konferenca Okolje in človekove pravice: Sodelovanje javnosti v okoljskih zadevah, s poudarkom na sodelovanju javnosti pri sprejemanju okoljskih predpisov, ki jo je organiziral Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. Dogodka smo se udeležili tudi DPRS, saj sodelujemo v številnih postopkih na področju spreminjanje zakonodaje, priprave planov, načrtov, programov in strategij vezanih na naravo in okolje, dnevno se srečujemo s kršenjem naših pravic s strani državnih inštitucij (zlasti MOP) v primerih dostopa do okoljskih podatkov in kot nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu ohranjanja narave in se zavzema za varovanje domorodnih vrst rib in njihovih življenjskih prostorov z aktivnim sodelovanjem v različnih postopkih priprave planov, načrtov in strategij, ter v postopkih celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in presoje vplivov na okolje (PVO).

Konferenca je poskušala odgovoriti na vprašanji, ali država zagotavlja uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja tudi z udeležbo javnosti pri oblikovanju in sprejemanju okoljskih predpisov ter kako zadosti zlasti načelom transparentnosti, določnosti in dostopnosti. Brez dvoma je odgovor na obe vprašanji negativen. Na žalost pa tisti, ki bi morali slišati vso to tragedijo v naši državi (Aarhuška konvencija), so celo sami vzrok teh tragedij in potreb po takih konferencah ter bi morali začeti ukrepati na tem področju, so kot ponavadi po svojih govorih zapustili konferenco. Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor, si glede na to, da ima na tem področju resen problem, ne bi smela dovoliti zapustiti te konference.
Konferenco je z uvodnim nagovorom začela varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer: »Pravica do zdravega in varnega življenjskega okolja je ena izmed temeljnih človekovih pravic, zapisanih v ustavi številnih držav, tudi v slovenski. Postaja mednarodno prepoznana, že danes kot pravica do življenja, pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravica dostopa do informacij javnega značaja in do obveščenosti. Okolje je naš dom, vendar zanj ne skrbimo najbolje. S čedalje pogostejšimi nepremišljenimi posegi usodno krnimo kakovost zraka, vode in zemlje, s tem pa vplivamo na zdravje ljudi in živali ter kakovost pridelane hrane.«

Slika 1: Ustava RS, 72. člen. Vir: Ilustrirana Ustava Republike Slovenije (v stripu), http://www.us-rs.si/strip/

Slika 2: Ustava RS, 73. člen. Vir: Ilustrirana Ustava Republike Slovenije (v stripu), http://www.us-rs.si/strip/

Slika 3: Ombudsmani Slovenije, Bosne in Hercegovine, Kosovo, Makedonije, Srbije, Črne Gore in Hrvaške so oblikovali mrežo ombudsmanov na področju okolja in človekovih pravic ter se zavezali k vzpostavitvi tesnejšega sodelovanja, izmenjavi znanj, spoznanj in izkušenj ter dobrih praks za nadaljnji razvoj oblik odzivanja ombudsmanov na področju okolja.

Slika 4: Uroš Macerl, predsednik, in mag. Anja Ovnik Brglez, društvo Eko krog: Javnost kot »nepotrebna birokratska ovira«.

Del konference je bil posvečen spreminjanju zakonodaje na področju varstva okolja, ki gre v smeri slabšanja stanja na področju varstva okolja in dajanju več prostora investitorjem itd. Postopki spreminjanja zakonodaje se vodijo na način, ki ne omogoča ustreznega sodelovanja javnosti.  Na neustrezen način Ministrstvo za okolje in prostor tudi sedaj vodi postopek spreminjanja Zakona o varstvu okolja (ZVO-1). Osnutek Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) bi bilo potrebno dopolniti z oceno stanja in oceno izvajanja obstoječega zakona, obrazložitvijo posameznih členov ter, da se k predlogu zakona predloži preglednica, iz katere bo jasno razvidno, kateri členi zakona se spreminjajo. Kakovostna javna razprava  o novem zakonu je brez teh elementov javnosti vsaj otežena, če ne onemogočena. S čimer se strinja tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussfdorfer: »Ker gre za zelo obsežen zakon, ki je hkrati krovni na področju varovanja okolja, menimo, da javna obravnava v času poletnih počitnic in še prvih nekaj dni šolskega leta ni ustrezna in zadostna. Poleg tega je dokument pripravljen tako, da javnost ne more kakovostno obravnavati vsebine novega predpisa in sodelovati pri njenem sprejemanju.«  Varuh tudi meni, da objavljen osnutek zakona ZVO-2 ne sledi namenu Aarhuške konvencije, prav tako ne zadošča določilom Resolucije o normativni dejavnosti in je tudi v neskladju z Navodilom o postopku sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje.

Slika 5: Natalija Drnovšek, Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, Služba za transparentnost, integriteto in politični sistem: Usodnih 30 dni ali trajno sodelovanje javnosti za trajnostni razvoj: »Javnost je potrebno vključevati že v najzgodnejših fazah priprave dokumentov, sprememb zakonodaje....«.


Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij: Sodelovanje civilne družbe pri pripravi (okoljskih) predpisov – izkušnje in izzivi. »Zakon bi moral biti usklajen z javnostjo že pred javno obravnavo. V javni obravnavi se preverja klima, spremembe bi bilo potrebno v tej fazi že promovirati, dopustne so le še manjše spremembe ...« 
Nevladne organizacije smo tudi opozorile na nevključevanje javnosti v postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj, v priprave planov, programov in strategij, kot je npr. trenutno zelo aktualen Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020, neodzivnost pristojnih organov, onemogočanje dostopa do okoljskih podatkov, neprimeren način komunikacije do javnosti, neupoštevanje v upravnih postopkih itd.
Stanje na področju varstva okolja v Sloveniji je trenutno alarmantno. Varuhinja človekovih pravic se je zavezala, da si bo prizadevala narediti vse kar je v njeni moči, da se bo stanje na področju sodelovanja javnosti pri sprejemanju okoljske zakonodaje, dostopa do okoljskih podatkov in drugih zadev povezanih z na konferenci obravnavano tematiko, izboljšalo.

Priporočamo v branje:
Varuh človekovih pravic: Na mednarodni okoljski konferenci kritično do sodelovanja javnosti v okoljskih zadevah: www.varuh-rs.si/medijsko-sredisce/.../mednarodna-konferenca-kot-ponovno-opozorilo-drzavi-in-zacetek-sodelovanja-v-regiji
Varuh človekovih pravic: MOP javnosti onemogočilo kakovostno sodelovanje pri pripravi Zakona o varstvu okolja: www.varuh-rs.si/medijsko-sredisce...mop-javnosti-onemogocilo-kakovostno-sodelovanje-pri-pripravi-zakona-o-varstvu-okolja
VROČI MIKROFON:Ugrabljeno okolje: Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika? https://val202.rtvslo.si/2017/09/vroci-mikrofon-104/


Ključne besede: varuh rs,mednarodna konferenca Okolje in človekove pravice, mop, cpvo,pvo




< nazaj na seznam novic